Polletni učinek uvedbe davčnih blagajn kaže, da bo napoved vlade o dodatnih 75 milijonih evrov davčnih prihodkov dosežena. Davčne blagajne so v prvih šestih mesecih po ugotovitvah finančne uprave (Furs) prinesle 37,6 milijona evrov oziroma dobro polovico zastavljenega cilja. Neto vplačila DDV so bila glede na enako obdobje lani višja za 27 milijonov evrov, od tega v gostinstvu za petino oziroma 4,2 milijona evrov, prihodki iz socialnih zavarovanj ter dohodnine na novo prijavljenih blagajnikov, torej tistih, ki izdajajo račune, pa za 10,6 milijona.
Ocena Fursa je sicer zelo konservativna. Rezultate uvedbe davčnih blagajn so zmanjšali za napovedano letošnjo rast zasebne potrošnje, zelo previdni pa so bili tudi glede učinkov novih prijav v socialna zavarovanja. Čeprav se je pri uporabnikih davčnih blagajn v letošnjih prvih sedmih mesecih zaposlilo skoraj 33.500 oseb, od tega skoraj 17.000 blagajnikov, so na finančni upravi upoštevali le nekaj manj kot deset tisoč blagajnikov, ki so se v socialna zavarovanja prijavili v letošnjih prvih treh mesecih – ko je bilo najbolj verjetno, da so jih delodajalci zaposlili prav zaradi davčnih blagajn.
V oceno prav tako še ne morejo biti vključeni davek od dohodkov pravnih oseb ter izdajatelji računov, ki imajo manj kot 50.000 evrov letnega prometa in niso zavezanci za DDV; ti bodo namreč obračune za leto 2016 oddali šele marca prihodnje leto.
»Pljunek v morje«
Davčne blagajne so po oceni finančnega ministrstva vnesle red na področje poslovanja z gotovino, to pa je, kot so poudarili, zelo pomembno za obvladovanje obsega sive ekonomije, tudi tako imenovanega šušmarstva in zaposlovanja na črno.
Precej manj zadovoljen je nekdanji direktor slovenske in srbske davčne uprave Ivan Simič. »Če so izpolnili cilj, je to super in jim lahko samo čestitam,« je bil sarkastičen Simič. Glede na obseg sive ekonomije v Sloveniji (ta pri nas po različnih ocenah sega od 3,5 do 8,5 milijarde evrov) je izplen od davčnih blagajn po njegovih besedah zgolj »pljunek v morje«, ki postavlja tudi vprašanje, ali je bila njihova uvedba zaradi visokih stroškov za uporabnike sploh utemeljena. Sam je, kot je dejal že ob predstavitvi učinkov uvedbe davčnih blagajn po prvem četrtletju, pričakoval od 300 do 400 milijonov evrov dodatnih prihodkov. Vzrok, da ni tako, pripisuje predvsem pomanjkljivemu nadzoru, zlasti v gostinstvu.
Kritičnim ocenam botruje seveda izjemen uspeh davčnih blagajn na Hrvaškem. Skupni prihodek zavezancev za plačilo DDV se je namreč v prvem polletju v letu 2013 v primerjavi z enakim obdobjem leto prej povečal za kar 1,72 milijarde evrov. Prihodki v hrvaških gostinskih objektih so v tistem letu kljub recesiji porasli za kar 68 odstotkov, število uradno zaposlenih pa za tretjino.
Uvajanje davčne kulture
Stojan Glavač iz finančne uprave je dejal, da so predstavljeni učinki v Sloveniji in na Hrvaškem težko primerljivi. »Hrvati so šli na davčne blagajne dejansko iz ničesar, medtem ko smo imeli mi z uvedbo tako imenovanih virtualnih blagajn, ki so onemogočale naknadno spreminjanje podatkov na računih, ter z določitvijo visokih kazni še eno stopničko vmes,« je pojasnil Glavač. Ob tem je poudaril, da je Furs pri svoji oceni upošteval le neposredne učinke uvedbe davčnih blagajn. Celoten promet uporabnikov davčnih blagajn, ki so zavezanci za DDV, je sicer v obdobju od februarja do julija dosegel 11,7 milijarde evrov in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 692 milijonov evrov ali za 6,3 odstotka.
Glavač je zavrnil tudi ocene o slabem nadzoru. »S pomočjo aplikacije Preveri račun smo doslej zbrali že več kot 11 milijonov računov, vse sporne pa smo tudi preverili. Ali je nadzor lahko še ostrejši?« se je vprašal Glavač.
Da Slovenija, v nasprotju s Hrvaško, ni prišla iz »totalnega kaosa«, se je strinjal tudi Samo Hrvatin, direktor računalniškega podjetja Microgramm. Po njegovi oceni so davčne blagajne »velikanski uspeh«, ki se kaže v dodatnih davčnih prilivih, novih zaposlitvah in večjem redu. Prav slednje je najbolj bistveno tudi za Maksa Tajnikarja z ljubljanske ekonomske fakultete. »Bolj kot finančni učinek je pomembna zavezanost države pri uvajanju davčne kulture,« je dejal.
