Gibanje Svoboda, SD in Levica so v teh dneh usklajevali prioritete v letošnjem letu. Ena izmed ključnih reform je davčna, nad katero koalicija kljub fiasku v začetku lanskega leta še ni obupala. Premier Robert Golob je že konec novembra napovedal, da bodo v prvih treh mesecih letošnjega leta pripravili izhodišča za davčno reformo, o kateri pa je ta hip znanega zelo malo. Cilj je vzpostaviti pregleden, enostaven in predvidljiv davčni sistem. Minister za finance Klemen Boštjančič zatrjuje, da se vlada ne bo lotila le davka na nepremičnine, ampak na vse premoženje. Prav tako potekajo pogovori o spremembah pri obdavčitvi sladkih pijač in potencialno druge nezdrave hrane. Predlog naj bi bil pripravljen v prihodnjih mesecih. Pričakuje se tudi razmejitev davčnih bremen, ko gre za nepremičnino v dolgoročnem zasebnem najemu za bivanje, v primerjavi s tistimi, ki se oddajajo za poslovne namene.
Minister Boštjančič je konec lanskega leta ponovil, da je ena glavnih težav obstoječega davčnega sistema, da se ni urejal sistemsko, ampak z ad hoc rešitvami. Vlada po nedavnih izjavah sodeč vztraja pri izhodišču, na katerem je temeljil prvotni poskus reforme: na davčni razbremenitvi dela in na drugi strani dodatnih obremenitvah s poudarkom na obdavčitvi premoženja. Kot je dejala državna sekretarka Katja Božič, namerava vlada spremembe davčnega sistema uvajati z roko v roki s spremembami pokojninske, zdravstvene in socialne politike.
V javnosti zaenkrat zgolj polinformacije o reformi
Z gabariti davčne reforme se ministrstvo za finance pod taktirko Klemna Boštjančiča zaenkrat ukvarja za zaprtimi vrati. Naši sogovorniki iz koalicije so povedali, da ta trenutek konkretnejših informacij od tistega, kar je že prišlo v javnost, nimajo. Zaradi pretekle izkušnje in nezaupanja, ki se je ob tem ustvarilo v javnosti in v odnosu do socialnih partnerjev, ne manjka niti dvomov o realizaciji reforme oziroma glede tega, kako korenite sploh bodo spremembe na davčnem področju.
Tudi poznavalci področja so v svojih izjavah previdni, saj so ob pomanjkanju informacij ta trenutek možne le špekulacije. Ena glavnih ugotovitev analize, ki jo je ministrstvo za finance marca lani predstavilo koalicijskim partnerjem na koalicijskem vrhu, je sicer bila, da davčni politiki v zadnjih letih ni uspelo slediti javni porabi, ki jo narekujejo rastoče potrebe družbe. Da se bo torej brez prenove sistema razkorak med pobranimi dajatvami in družbenimi potrebami po javnih storitvah še okrepil, o čemer pričajo tudi proračunski primanjkljaji v zadnjih dveh desetletjih. Cilj davčne reforme naj bi bil torej v izhodišču povečanje davčnih prilivov, pri čemer naj bi v idealnem scenariju s strukturo davčnih sprememb vlada zadovoljila tako potrebe po gospodarski rasti kot hkrati poskrbela za socialno varnost.
Predstavniki gospodarstva ob tem opozarjajo, da vlada zanje nima posluha, saj da je doslej s prispevkoma za dolgotrajno oskrbo in obveznim zdravstvenim prispevkom le še dodatno obremenila plače. V Gospodarski zbornici Slovenije so na sredinem posvetu Gospodarskega kroga ocenili, da »vlada nima širše slike in jasne strategije, težave pa rešuje s parcialnimi ukrepi, ki niso dovolj premišljeni«. Po besedah predsednika fiskalnega sveta Davorina Kračuna resno težavo predstavljajo velika pričakovanja različnih deležnikov, potem ko jim je država v preteklosti namenjala številne spodbude in ugodnosti. Davčno reformo nedvomno potrebujemo, vendar vlada nikakor ne bi smela hiteti na račun kakovosti izvedbe, je na omenjenem posvetu ocenil dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. In dodal: »V treh mesecih, kot je napovedal predsednik vlade, resne davčne reforme ni mogoče pripraviti.«
Vlada bo formirala
že peti strateški svet
Naši sogovorniki iz koalicije so sicer glede tovrstnih očitkov izpostavili, da je ministrstvo za finance različne osnutke in izhodišča predstavilo že pred enim letom na koalicijskem vrhu, kjer da so bili predstavljeni številni izračuni, modeli in možnosti, kako in kaj se da narediti. Pri pripravi davčne reforme bo po napovedih v pomoč vladi tudi strateški svet za davke pod okriljem ministrstva za finance, ki se mora še formirati. Gre že za peti tovrsten svet vlade. K sodelovanju so in še bodo povabili strokovnjake z davčnega področja ter predstavnike delodajalcev in delojemalcev. Imena članov še niso znana. Sindikalisti opozarjajo, da svet ne more in ne sme nadomestiti razprave v ekonomsko-socialnem svetu. Na ministrstvu v zvezi s tem mirijo, da bo svet deloval kot strokovno posvetovalno telo ministrstva in kot tak ne bo nadomestil usklajevanja rešitev v okviru socialnega dialoga.
Ob pomanjkanju konkretnih informacij glede sprememb davčnega sistema velja sicer spomniti na prvi poskus davčne reforme aktualne vlade. Premier Robert Golob je marca lani po koalicijskem vrhu v okviru davčne reforme napovedal razbremenitev plač z letošnjim letom pa tudi spremembe davka na premoženje, ki bi bile uvedene z letom 2025. Vzporedno naj bi spreminjali tudi druge davčne predpise, recimo davek na dodano vrednost in davek od dohodkov pravnih oseb. Pri obdavčitvi premoženja so šla razmišljanja v smeri progresivne obdavčitve nepremičnin oziroma višje obdavčitve za vsako dodatno nepremičnino. Koalicija takrat ni skrivala cilja, da naj več prispevajo tisti, ki jim ekonomski položaj to omogoča.
Klavrn prvi poskus reforme
Ministrstvo je takrat predstavilo tudi idejo sistema neto obdavčitve dohodka, po katerem bi sedanji sistem olajšav zamenjal sistem odbitkov. Ker je v javnosti ob tem odmevala predvsem načrtovana obdavčitev malice, prevoza na delo in regresa, je Golob zaradi kritik pospravil reformo z mize in zaradi načina predstavljanja reforme javno ostro kritiziral ministrstvo za finance, kar je privedlo do odstopa državnega sekretarja Tilna Božiča. V koaliciji ni manjkalo takšnih, ki nad njegovim odhodom niso bili navdušeni, saj je veljal za dobrega poznavalca. Božič je sicer aprila lani na dnevih računovodij v Portorožu dejal, da je bilo izhodišče za prenovo davčnega sistema stališče, da pobrane dajatve ne zadoščajo za financiranje potreb državljanov, kot so pokojnine, zdravstvo, šolstvo, plače v javnem sektorju in drugo.
Premier Golob je nato v državnem zboru, ko je odgovarjal na poslanska vprašanja, dejal, da davčna reforma nikoli ni bila namenjena polnjenju proračuna: »Denar za izvedbo projektov in reform bomo poiskali znotraj obstoječih okvirov in ne z obdavčitvijo regresa in potnih stroškov ali z uvajanjem novega nepremičninskega davka. Naša davčna reforma bo v prid najšibkejšim, premožnejši bodo prispevali več.« Premier je takrat še dodal, da so »velik del bremena, ki ga nosijo plače, socialni prispevki« in da bo »ta del bremena deležen osvežitve«.
