Do zimskega regresa, ki je v omenjenem znesku neobdavčen in neoprispevčen, so upravičeni vsi delavci v zasebnem in javnem sektorju, tudi funkcionarji, pravica pa ni vezana na obdobje trajanja zaposlitve ali kak drug pogoj, temveč je pridobljena s sklenitvijo delovnega razmerja. Božičnica medtem denimo ne pripada samostojnim podjetnikom, kmetom, samozaposlenim v kulturi, družinskim oskrbovalcem, ki delo opravljajo na drugih pravnih podlagah.
Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, je upravičen do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, delavec, ki je zaposlen krajši čas od enega leta, pa do sorazmernega dela. Do ustreznega dela zimskega regresa je tako upravičen tudi tisti, ki mu je delovno razmerje pri posameznem delodajalcu prenehalo med letom, in to ne glede na razlog prenehanja, ter delavec, ki sklene delovno razmerje med koledarskim letom.
Načelo sorazmernosti velja tudi v primeru zaposlitve s krajšim delovnim časom.
Zakon sicer delodajalcem v zasebnem sektorju, pri katerih letos oziroma do 31. marca 2026 ne bo prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, daje možnost, da tri četrtine zimskega regresa za letos izplačajo najpozneje do 31. marca.
Delodajalci z likvidnostnimi težavami pa lahko znesek zaposlenim v celoti nakažejo z zamikom do najdlje 31. marca.
Nova pravica je močno razburila gospodarstvo, saj da bi lahko poglobila finančne težave dela podjetij. Ustavno presojo zakona so skušala delodajalska združenja najprej doseči prek državnega sveta, potem ko za to niso dobila dovolj glasov, pa je pobudo za to ta teden vložila skupina podjetij, ki zahteva tudi zadržanje zakona. Pobudniki so prepričani, da je država z obvezno božičnico »grobo posegla v pravice gospodarstva«, med drugim v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. Zmotilo jih je tudi to, da je bila nova obveznost uvedena mimo socialnega dialoga.
