Od danes naprej praznujemo dan Triglava

Koalicija je tako uveljavila spremembi kljub nasprotovanju Svobode, SD in Levice, ki so prvotno predlagale le uvedbo dneva Triglava. Predlagatelji so koaliciji očitali, da je pobudo za povezovalen praznik izkoristila za ideološki obračun in poseg v zgodovinski spomin Primorcev in Prekmurcev. Koalicija je spremembi zagovarjala kot vrnitev poimenovanj, ki sta veljali od leta 2005.

Oster spor med razpravo

Poslanci Svobode, SD in Levice so konec lanskega leta predlagali nov državni praznik, dan Triglava. Praznovali bi ga 7. avgusta, na obletnico dne, ko je Jakob Aljaž leta 1895 na vrhu Triglava postavil stolp. Dan Triglava ne bi bil dela prost dan. Predlogu so bili naklonjeni tudi poslanci sedanje koalicije, vendar so mu na matičnem odboru dodali spremembo, zaradi katere je prvotni namen zakona ostal v ozadju. 

Koalicija pa ob tem predlaga, da bi se praznik 15. septembra namesto dneva priključitve Primorske k matični domovini znova imenoval dan vrnitve Primorske k matični domovini. Iz imena praznika 17. avgusta pa bi črtala besedi »priključitve Prekmurja«, tako da bi ostal dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Obe predlagani imeni sta bili v veljavi od leta 2005, preden so ju spremenili.

Spor tudi o postopku

Predlagatelji zakona spremembam nasprotujejo tako zaradi njihove vsebine kot zaradi načina, kako jih je koalicija vključila v predlog o dnevu Triglava. Poslanec Svobode Lenart Žavbi je dopolnilo koalicije označil za sramotno in ji očital, da je z njim oskrunila zgodovinski spomin dveh slovenskih pokrajin. Njegov poslanski kolega Matej Grah je poudaril, da so želeli predlagati praznik, ki bi povezoval, koalicija pa je razpravo preusmerila k Primorski in Prekmurju.

Poslanec SD Damijan Bezjak Zrim je opozoril še na pomislek zakonodajno-pravne službe državnega zbora. Ta je po njegovih besedah ocenila, da koalicijsko dopolnilo ni neposredno povezano z namenom vloženega predloga in je zato poslovniško nedopustno. Ostro je nastopila tudi poslanka Levice Nataša Sukič, ki je koaliciji očitala politično prevaro in napovedala, da bodo v Levici tako spremenjenemu zakonu nasprotovali.

Koalicija želi vrniti prejšnji imeni

V koaliciji odgovarjajo, da poimenovanje praznikov ni zgolj vprašanje izbire besed. Poslanec SDS Luka Simonič je poudaril, da prazniki izražajo, katere dogodke in ljudi želi narod ohraniti v skupnem spominu. Zato podpira vrnitev imen, ki sta se uporabljali dve desetletji.

Podobno je poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj spomnil, da sta bili prejšnji poimenovanji sprejeti ob širokem političnem soglasju. Po njegovem bi se morali poslanci vrniti k imenoma, o katerih so se nekoč že znali dogovoriti. Podporo predlogu so napovedali tudi v Resnici, čeprav je njihov poslanec Boris Mijič ob tem pozval k več iskanja skupnega pri razpravah o praznikih. Poslanci Demokratov svojega stališča v razpravi niso predstavili.

Tako je predlog novega praznika, pri katerem med poslanci sprva ni bilo večjih razhajanj, postal spor o tem, kako država poimenuje zgodovinska dogodka, ki ju obeležujeta Primorska in Prekmurje.