Kot je spomnila predsednica republike, se na današnji državni praznik spominjamo utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in začetnika slovenskega slovstva Primoža Trubarja. "Njegova dediščina ni zapisana le v prvih slovenskih knjigah, temveč tudi v trajnem sporočilu o pomenu jezika, znanja in narodne skupnosti," je zapisala.
Dodala je, da je Trubar razumel, da narod obstane takrat, ko zna misliti, govoriti in ustvarjati v lastnem jeziku. V času velikih družbenih in duhovnih pretresov je Trubar po besedah Pirc-Musarjeve premogel pogum in vizijo, da je Slovencem prvič spregovoril v jeziku, ki so ga prepoznali kot svojega. "S tem ni ustvarjal zgolj knjig, temveč je postavljal tudi temelje skupne identitete, narodne zavesti in samozavesti," je pojasnila.
Tudi danes, v času globalne povezanosti, hitrega tehnološkega razvoja in številnih izzivov sodobnega sveta, ostaja njegovo sporočilo izjemno aktualno, je izpostavila.
Slovenski jezik po besedah Pirc-Musarjeve ni le sredstvo sporazumevanja, temveč tudi nosilec naše kulture, zgodovinskega spomina in prihodnjih prizadevanj. Znanje, odprtost duha in kritično mišljenje ostajajo temeljne vrednote svobodne, demokratične in samozavestne družbe, je dodala.
V poslanici je še pozvala, naj nas Trubarjev zgled tudi danes navdihuje za odgovorno ravnanje v skupno dobro, za spoštovanje kulture in jezika ter zaupanje v moč besede, dialoga in znanja.
Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586.
