Predlog poslanske skupine Gibanja Svoboda, s katerim bi tik pred koncem mandata ponovno posegli v sistem normirancev in omilili pogoje zanje, je deležen številnih kritik. Manj jih leti na predlog, po katerem bi bila namesto pred kratkim uveljavljene petletne omejitve vrnitev v sistem spet možna takoj, če bi bili prihodki pod določenim pragom, sicer pa po treh letih. Ta predlog je zmotil predvsem sindikate, ki so opozorili, da »neposredno spodbuja prekarizacijo, šibi socialno državo in odpira vrata ponovnim sistemskim zlorabam na trgu dela«. Še bolj problematičen pa je Svobodin predlog znižanja prispevkov za samostojne podjetnike in kmete z letnimi prihodki do 30.000 evrov. Zavarovalna osnova zanje bi se določila v višini 60 odstotkov minimalne letne plače (in ne, kot velja sicer, 60 odstotkov povprečne plače). Sprememba naj bi veljala, dokler ne bo sprejeta sistemska rešitev.
Kot prvi so se oglasili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) z generalnim direktorjem Marijanom Papežem na čelu in opozorili, da bi takšna sprememba pomenila »nerazumen in škodljiv poseg« v temelj pokojninskega sistema, po katerem morajo biti pravice v čim večji meri odraz plačanih prispevkov. To je bilo tudi bistvo sprejete pokojninske reforme. Hkrati bi šlo za privilegiranje določene skupine zavarovancev »brez razumno utemeljenega razloga za razlikovanje«.
Dodaten socialni korektiv, ki v sistem ne sodi
Že po trenutni zakonodaji se samozaposlenim in kmetom, ki plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove, pokojnina ne odmeri od njihove dejanske pokojninske osnove, ampak od socialnega korektiva – najnižje pokojninske osnove. To konkretno pomeni: starostna pokojnina (odmerjena od dejanske pokojninske osnove) bi v primeru zavarovanca, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe in plačeval najnižje prispevke, znašala 581,42 evra, a ob upoštevanju najnižje pokojninske osnove dejansko znaša 774,67 evra, torej je 193,25 evra višja na račun socialnega korektiva. Če bi bila uveljavljena predlagana sprememba, pa bi socialni korektiv na zavarovanca znašal kar 414,91 evra mesečno (saj bi bila pokojnina, odmerjena od dejanske pokojninske osnove, zgolj 359,76 evra), so izračunali na ZPIZ. Generalni direktor je posvaril, da bi bila sprememba torej slabo sporočilo za vse, ki v sistem vplačujejo bistveno več, celo še enkrat več, na koncu pa bi bila njihova pokojnina enaka. »Odpira se tudi vprašanje dela na črno, saj ti samozaposleni in kmetje ne bodo zainteresirani, da presežejo prag 30.000 evrov, ker bodo s tem podvrženi višjim prispevkom.«
Prav tako so na ZPIZ izračunali, da bi bila zaradi nižjih vplačil v pokojninsko blagajno (namesto 349,90 evra 216,50 evra mesečno) ta letno prikrajšana za več kot 112 milijonov evrov (ob predpostavki, da bi sprememba učinkovala pri 80 odstotkih samozaposlenih, kolikor jih plačuje prispevke od najnižje predpisane zavarovalne osnove), kar bi pomenilo dodatno obremenitev za državni proračun.
Papež je še posvaril, da sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja »ne sme biti podvržem parcialnim interesom katerekoli vladajoče opcije, pač pa mora biti plod širšega družbenega konsenza«, ki je bil v primeru pokojninske reforme tudi dosežen.
Nižji prispevki, nižja socialna varnost
Zaradi istih razlogov so do predloga zadržani tudi na ministrstvu za delo. Državni sekretar Igor Feketija je za Dnevnik izpostavil problem neenakega položaja zavezancev, odsotnost temeljitega premisleka in predhodnega socialnega dialoga, pa tudi pomembno dejstvo, da bi utegnili imeti ob uveljavitvi takšne spremembe težave z izplačili sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, saj je zahtevek pogojen tudi z zavezo, da v pokojninsko zakonodajo ne bomo parcialno posegali. »Predlog gre v točno nasprotni smeri od tiste, v katero smo šli z reformo, s katero smo povečali korelacijo med prispevki in pokojninami.« Če je treba neki majhni skupini obrtnikov in podjetnikov pomagati, Feketija meni, da bi bilo to bolj smiselno storiti z neko pregledno in ciljano podporo kot pa s posegi v pokojninski sistem.
Feketija pravi, da že zdaj samostojni podjetniki predstavljajo skoraj 11 odstotkov delovne sile, njihovi prispevki v pokojninsko blagajno pa le 4,5 odstotka vseh zbranih prispevkov. Dodatno znižanje prispevkov bi pomenilo »nadaljnje vabilo v prekarnost«. Hkrati opozarja, da bi plačevanje tako nizkih prispevkov negativno vplivalo tudi na socialno varnost teh podjetnikov, saj bi prejemali na primer nižja starševska in bolniška nadomestila …
Zakonski predlog, ki postavlja delavke in delavce, ki so v delovnem razmerju, v izrazito neenak položaj v primerjavi s samostojnimi podjetniki, odločno zavračajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Tudi sami opozarjajo, da gre za izrazit odmik od temeljnih načel pokojninskega sistema in poskus ustvarjanja privilegijev za posamezno skupino zavezancev, ki ne temelji na pravičnosti ali vzdržnosti sistema, niti na strokovnih podlagah in analizah. Sistem po njihovem mnenju potrebuje predvidljivost, ne pa hitrih izjem, ki izničijo s konsenzom dogovorjeno ravnotežje. Prav največja vladna stranka bi morala spoštovati dogovorjene in podpisane zaveze vlade, »ne pa da enostransko, mimo socialnega dialoga, želi vpeljevati spremembe, ki rušijo temelj socialne varnosti«. Zato pričakujejo, da bo predlog, ki političnim interesom daje prednost pred spoštovanjem socialnega dialoga in vloge socialnih partnerjev ter stabilnim sistemom socialne varnosti, zavrnjen. Predsednik zveze Andrej Zorko hkrati poudarja, da tovrstni predlogi predstavljajo spodbudo za povečevanje števila prekarnih zaposlitev in lažnih samozaposlenih, za večanje števila ljudi, ki svojo delo opravljajo v negotovih oblikah, povečujejo pa lahko tudi revščino med delovnimi ljudmi.
Izpad za pokojninsko (in tudi zdravstveno) blagajno, posledice za državni proračun in nesistemski poseg v »z muko usklajeno« pokojninsko zakonodajo v svojem nasprotovanju predlogu izpostavljajo tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije.
Povzročili so »popolno zmedo«
»Izredno drago nabiranje političnih glasov,« pa je za Dnevnik ocenil Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Kot ocenjujejo v zbornici, predlagatelji sprememb do te skupine podjetnikov nimajo korektnega odnosa, sistema očitno ne poznajo oziroma ne vedo, kaj bi z normiranci pravzaprav radi počeli, vsak nov predlog pa je vsebinsko celo v nasprotju s prejšnjim. »Najbolje bi bilo, da se vsem normirancem opravičijo za zmedo, ki so jo povzročili v zadnjih dveh letih, in postavijo takšen sistem, kot je veljal, preden so začeli 'šariti' po njem.« Kakršnekoli spremembe terjajo temeljit premislek v širokem socialnem dialogu, še dodaja.