V zdravstvenem resorju so tik pred odhodom ministrice za zdravje Valentine Prevolnik in njene ekipe objavili predlog pravilnika, ki ureja nadzore kakovosti v zdravstvu. Gre za korake, s katerimi so močno zamujali, vrstila so se tudi opozorila, da izrednih nadzorov v obdobju vzpostavljanja novega sistema sploh ni. Na čelo zdravstvenega resorja je že prišel Tadej Ostrc, nekdanja ekipa je s sredino objavo pravilnika in začetkom javne razprave torej pograbila zadnjo priložnost, ko je še imela možnost za to.
Kako bo videti nadzor po novem
Izredni nadzor bo v prihodnje opravljen ob okoliščinah, ki kažejo na nepravilnosti ali pomanjkljivosti pri ravnanju izvajalca, napoveduje predlog pravilnika. Prav tako bo mogoč ob znakih drugih neskladnosti z zakonom.
Predsednik komisije, ki bo zadolžena za nadzor, bo vsakokrat uradna oseba agencije za kakovost v zdravstvu, člani komisije pa bodo lahko zunanji strokovnjaki. Kdo naj bodo, bodo lahko predlagale zbornice, strokovna združenja in tudi drugi strokovnjaki, je razvidno iz predloga.
Kadar bo komisija v končnem poročilu predlagala ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, jih bo lahko agencija odredila in določila tudi roke, v katerih jih bo treba izvesti. Če bo po preučitvi odzivnega poročila ugotovila, da ukrepi niso bili ustrezno izvedeni oziroma da nepravilnosti niso bile odpravljene, bo lahko o tem obvestila pristojno inšpekcijo ali druge organe.
Redni nadzor bo v zdravstvu odvisen od programa, ki ga bo vsakokrat za naslednje leto sprejemal direktor agencije za kakovost. Kam se bodo opravili nadzorniki, bo med drugim odvisno od podatkov o varnostnih incidentih ali drugih tveganjih v posameznem zdravstvenem domu, bolnišnici ali pri zasebniku. Šteli bodo tudi predlogi pacientov, zastopnikov pacientovih pravic, državnih organov ali drugih institucij, prav tako bo treba upoštevati ugotovitve predhodnih nadzorov. Prvi letni program, predvidel bo redne nadzore v prihodnjem letu, bodo morali na agenciji pripraviti do konca letošnjega leta.
Nadzori, ki jih ni opravljal nihče
V preteklosti so bili izredni strokovni nadzori v rokah zbornic v zdravstvu. Z zakonodajo, sprejeto v mandatu Valentine Prevolnik Rupel, so to pristojnost izgubile, pri vzpostavljanju novega sistema in agencije za kakovost pa je bilo precej težav. Da izrednih nadzorov ne opravlja nihče, so marca opozorili pri varuhinji človekovih pravic Simoni Drenik Bavdek. Nekdanje pristojnosti zbornic so ukinjene, so spomnili pri varuhinji, rešitev za vmesno obdobje do polnega delovanja agencije za kakovost pa ni bilo. Ministrstvo je pri tem ogrozilo ustavno določeno načelo pravne države, so bili kritični pri varuhinji.
Težavo so zaznali, ko so pod drobnogled vzeli izkušnjo pobudnice. Ta si je po smrti svojca več mesecev brez uspeha prizadevala za izvedbo nadzora. Pri varuhinji so opozorili ravno na manjkajoče pravne podlage. Na ministrstvu za zdravje so marca pojasnjevali, da je vodstvo agencije za kakovost sicer pripravilo podzakonske akte, a jih svet zavoda do takrat še ni potrdil. Nekatere prijave, ki bi lahko bile povod za izredni nadzor, so v vmesnem obdobju umeščali med redne strokovne nadzore zbornic oziroma strokovnih združenj.