Predsednik vlade Janez Janša zanika znanstvena dejstva o vzrokih podnebnih sprememb. Ko je novinarka spletnega portala N1 spraševala ministrico za okolje o ukrepu v prid blaženju podnebnih sprememb, ji je Polona Rifelj odgovorila, da gre za provokacijo.
Stališča premierja Janše in izmikanje ministrice Rifelj za zdaj niso imeli vidnejšega vpliva na izvajanje projektov ministrstva, ki odgovarjajo na vprašanja, kako se odzvati, kako postati odpornejši in kako se prilagoditi posledicam človeško povzročenih podnebnih sprememb. Med temi projekti je Podnebni dialog, ki je potekal v sredo v Naklem. »Oblikovali bomo priporočila za državni zbor, kajti podnebni dialog ni samo pogovor o podnebnih spremembah, ampak predvsem o tem, v kakšnem okolju želimo živeti in kakšno prihodnost želimo ustvariti,« je napovedala Nataša Kebe, podsekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Na ministrstvu poznajo dejstva. »Od druge polovice 19. stoletja se je temperatura zraka na letni ravni v Sloveniji dvignila za tri stopinje Celzija. Letošnje poletje je bilo rekordno, približno 4,5 stopinje Celzija toplejše od povprečnega poletja v predindustrijskem obdobju,« je poudarila Mateja Pitako, vodja sektorja za podnebne politike.
Slovenija je rekorderka po vremensko povzročeni škodi
Podnebne projekcije kažejo, da se bo segrevanje nadaljevalo. Do konca stoletja bi lahko v nižinskih predelih imeli tudi do 60 vročih dni na leto, ko dnevna temperatura preseže 30 stopinj Celzija. Hkrati se bodo zmanjševale snežne padavine, daljšala se bodo obdobja pomanjkanja padavin, pogostejši pa bodo nalivi z veliko količino padavin v kratkem času. Te spremembe niso vidne le v temperaturnih trendih in podnebnih projekcijah, temveč jih v Sloveniji občutimo že danes.
To potrjujejo tudi podatki o škodi, ki jo povzročajo vse pogostejši in intenzivnejši vremenski dogodki. Slovenija namreč sodi med evropske države, ki jih ekstremni vremenski pojavi najmočneje prizadenejo. Po podatkih Evropske agencije za okolje je gospodarska škoda med letoma 1980 in 2024 znašala 9176 evrov na prebivalca, kar Slovenijo uvršča v sam vrh evropskih držav. Luksemburg, ki je na drugem mestu, je beležil 2980 evrov na prebivalca.
»Te številke niso le statistika,« poudarja Mateja Pitako. »Samo v letu 2022 je kmetijska suša povzročila za približno 150 milijonov evrov škode in prizadela 235.000 hektarjev kmetijskih površin. Zgolj leto pozneje so poplave prizadele kar 86 odstotkov slovenskih občin.«
Vročinski val je desetkrat bolj verjeten kot nekoč
Slovenija se skupaj z Alpami segreva hitreje od evropskega povprečja. Vročinski valovi so zdaj desetkrat bolj verjetni kot nekoč. »Suše so po letu 2000 prerasle v skoraj vsakoleten pojav. Razglašati naravno nesrečo in plačevati odškodnine kmetom ni več ustrezna rešitev. Morali se bomo prilagoditi,« pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Načrtovanje bo moralo biti dolgoročno in smiselno na več področjih, ne zgolj v kmetijstvu. Pri obnavljanju gozdov bo treba izbrati ustrezne drevesne vrste, tudi hiše bodo morale biti odpornejše proti ekstremnim vremenskim pojavom. »Novogradnje se dražijo tudi zato, ker je gradnja danes tehnološko zahtevnejša. Nemci že popuščajo pri standardih, ker so ugotovili, da so šli predaleč,« je dodal Primož Banovec s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Blejskemu jezeru grozi pomanjkanje kisika
Izpostavil je predvsem vpliv podnebnih sprememb na vodna telesa. »Trenutno tridimenzionalno modeliramo Blejsko jezero, ker se jezero zaradi odsotnosti zamrznjene ploskve ne premeša več tako kot nekoč. Skušamo ugotoviti, kaj bo treba storiti, da ne bo zgnilo. Verjetno ga bo treba umetno mešati.«
Tudi na Obali bodo razmere vse bolj zahtevne. Srednja gladina morja ob slovenski obali se je po letu 1995 v povprečju dvigovala za približno 3,5 milimetra na leto. Arso ocenjuje, da bi se lahko gladina Sredozemskega morja do konca 21. stoletja zvišala za 40 do 60 centimetrov. Brez ustreznega prilagajanja bi to lahko povzročilo vsakodnevno poplavljanje najnižje ležečih urbanih predelov slovenske obale.
»Delali smo študijo prilagajanja na dvig srednje gladine morja v Sloveniji,« je razložil Banovec. »Med prioritetami je kanalizacijsko omrežje, ki je že zdaj pogosto zalito, ker morje vdira vanj, vdiralo pa bo še bolj. Neposredna obalna linija bo ostala brez kanalizacijskega omrežja in ustreznega čiščenja odpadne vode. Že zdaj ni priporočljivo kopanje v Žusterni, še posebej ne po nalivih.« V pesimističnih scenarijih in ob pomanjkanju prilagajanja bi lahko morje do leta 2100 poplavilo okoli 1200 hektarjev površin, Koper in Izola pa bi lahko znova postala otoka.
Dosedanje ujme so bile zgolj pokušina prihodnosti
»Vse te poplave, suše in požari so bili samo degustacija tistega, kar še lahko pričakujemo,« napoveduje Janez Berdavs, podsekretar na ministrstvu za okolje in prostor. »Napačno bi bilo reči, da država v zadnjih 20 letih ni ničesar naredila na področju prilagajanja. Vendar je problem v tem, da je bil pristop precej nekoordiniran – vsak resor je ukrepal po svoje.«
Slovenska podnebna politika se je pretežno ukvarjala z blaženjem, kar pomeni z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov. V prihodnje mora biti večji poudarek tudi na prilagajanju podnebnim spremembam. Ministrstvo je letos začelo pripravljati ustrezno nacionalno strategijo, a zadnjo besedo bo tudi tukaj imela politika. »Podnebna politika konkurira z drugimi javnimi politikami – s socialo, šolstvom, obrambo. Zato moramo pokazati, da imamo kot družba resen problem, pa tudi, da vemo, kako ga bomo rešili,« je prepričan Berdavs.
O pomenu razumljivih in verodostojnih informacij o podnebnih spremembah v izobraževalnih procesih je spregovoril Iztok Tomažič z ljubljanske biotehniške fakultete. Mladim je svetoval, naj zaupajo tistim, ki imajo reference s tega področja. »Ključni so podatki in to, da nam nekdo te stvari tudi pravilno razloži.« »Če neki politik reče, da podnebnih sprememb ni, mladi tega ne boste jemali resno,« pa je bila prepričana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.