Podobno kot marsikateri drug praznik iz ameriške kulture smo zadnja leta pri nas posvojili tudi črni petek, »praznik« nakupovanja, potrošništva in znižanih cen elektronike, televizij, mobitelov, oblačil, pohištva… Vsaj čez lužo ta dan – neuradno – zaznamuje začetek decembrske nakupovalne mrzlice in sezone razprodaj, pade pa na petek po četrtkovem zahvalnem zahvalnosti. Američani so letos zapravili več kot na lanski prvi koronski črni petek, ko je prvič prek spleta nakupovalo več ljudi kot v fizičnih trgovinah, a manj kot denimo predlani, ko so se še drenjali v nepreglednih vrstah in se bili za izdelek z nižjo ceno pripravljeni celo zlasati. Če ne še kaj hujšega. Spletni nakupi so tako prijaznejši zdravju povprečnega Američana. Od leta 2006 je namreč med prerivanjem v vrstah življenje izgubilo več kot deset ljudi, več sto jih je bilo ranjenih. Nekateri se v boj za želeno blago odpravijo z nožem ali pištolo, s katerima se skušajo celo vriniti v vrsto, druge so pomendrali v stampedu. Vse to v imenu denarja. Oziroma prihranka nekaj zelencev.
Neracionalni možgani
Povsem nepredstavljivo in celo noro, kajne? Pretekla leta smo prek posnetkov spremljali, kako so nekateri Američani v želji po cenejših izdelkih več ur čakali ali celo čez noč taborili pred trgovinami. Nekaj podobnega se je pri nas sicer pripetilo pred leti, ko so v Ljubljani odprli prvo poslovalnico diskontnega giganta, ljudje pa so zaradi znižanih cen iz trgovine odnašali po več televizorjev ali pralnih strojev hkrati. »Možgani se med nakupovanjem večinoma obnašajo neracionalno, pri tem pa se napajajo iz nezavednega,« je proces za Bloomberg opisal strokovnjak za blagovne znamke Martin Lindstrom. Analiza raziskovalcev je pokazala, da odlična ponudba pri ljudeh sproži občutek sreče in užitka, ko potrošnik vidi nekaj, kar mu je všeč, se v možganih aktivira center za nagrajevanje. Po drugi strani »nepoštena« cena v možganih aktivira reženj, povezan z občutenjem bolečine.
Prve ocene zaslužkov trgovcev na drobno letošnjega črnega petka čez lužo po številkah podjetja Sensormatic Solutions kažejo na 28,3-odstotni padec v primerjavi z letom 2019, se je pa promet v trgovinah in na spletu v primerjavi z lanskim letom zvišal za skoraj 50 odstotkov. Pandemija je sicer spremenila navade potrošnikov po vsem svetu, saj se ti raje kot v gnečo nakupovalnih središč podajo med spletne police trgovcev. Zaradi visoke inflacije ugodne ponudbe letos niso bile tako ugodne kot prejšnja leta. Podjetje Allianz Research ocenjuje, da so bile cene višje od pet do 17 odstotkov. Tradicionalni lesk je ta »praznik« izgubil tudi z razširjanjem dneva popustov v teden, če ne celo mesec. Nekatere trgovine s posebnimi cenami kupce vabijo že vse od oktobra dalje, nadaljujejo pa se še dolgo v januar. »Nakupovalci so posvojili novo strategijo, darila so začeli kupovati še prej kot pretekla leta, saj imajo tako še več časa, da najdejo najboljše ponudbe,« pravi Vivek Pandya, vodja podjetja za analizo vedenja potrošnikov. Temu vsemu navkljub se na črni petek v trgovine še vedno poda več Američanov kot na kateri koli drug dan v letu.
Prvi pogled je lahko varljiv
Trgovine pri nas niso niti približno tako radodarne s popusti kot v ZDA. Polovična cena proizvoda je prej izjema kot pravilo. »Woo hoo, Black Friday je tu! Zate smo pripravili NORO znižanje – 20 odstotkov na ves naš katalog,« slovenske potrošnike nagovarjajo v eni od trgovin. V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) sicer vsako leto opozarjajo, da niso vse ponudbe v okviru razprodaj tako dobre, kot se zdi na prvi pogled. Sodeč po analizi britanske potrošniške organizacije Which kar 60 odstotkov cen v okviru črnopetkovih razprodaj ni najnižjih v celem letu. Ogromno cen do božiča namreč še občutno znižajo. Podobno kot v ZDA Slovenci najraje kupujemo belo tehniko, male gospodinjske aparate, televizije, prenosnike, spominske kartice…
