»Čisti cinizem in napad na demokracijo«: Zakon so že sprejeli, zdaj bi še referendum

Državni zbor na izredni seji odloča o razpisu treh posvetovalnih referendumov – o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, ukinitvi RTV-prispevka in volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Glede na napovedi poslanskih skupin bodo vse tri predloge podprle koalicijske stranke in Resnica, opozicija pa jih bo zavrnila.

Največ pomislekov v opoziciji povzroča referendum o volilni pravici tujcev. Državni zbor je namreč junija že sprejel novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero je državljanom tretjih držav odvzel pravico do glasovanja na lokalnih volitvah. Zakon še ni začel veljati, septembra pa bo predvidoma steklo zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Poslanka Levice Nataša Sukič je ravnanje koalicije označila za bizarno. »V tem mandatu moramo znova in znova preverjati, kaj posamezen zakon sploh pomeni. Državni zbor je junija sprejel novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero je državljanom tretjih držav že odvzel pravico do glasovanja na lokalnih volitvah, ki so jo imeli četrt stoletja. Zakon je torej že sprejet, nato je stekel še postopek ljudske pobude, ista koalicija pa zdaj predlaga posvetovalni referendum o vprašanju, ki ga je sama z zakonom zapečatila že junija,« je dejala. Po njeni oceni gre za »čisti cinizem in napad na demokracijo«. Če bi koalicijo res zanimalo, kaj o tem meni ljudstvo, bi ga morala po besedah Sukičeve vprašati pred sprejetjem zakona.

V Svobodi menijo, da želi koalicija s tremi posvetovalnimi referendumi zasenčiti zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki naj bi prav tako potekal 11. oktobra. Poslanec Svobode Duško Vujanović je dejal, da v stranki referendum sicer razumejo kot pomembno demokratično orodje, s katerim se volilci izrekajo o pomembnih vprašanjih. »Tokrat pa je referendum znova priročno sredstvo za odvračanje pozornosti. Trije posvetovalni referendumi na isti dan imajo po naši oceni namen zamegliti referendum o politični policiji, ki ga ni zahtevala nobena vladna stranka, temveč ljudstvo,« je dejal. Skoraj 45.000 zbranih podpisov je po njegovih besedah jasna zahteva javnosti, da se odpre razprava o tem, ali sme parlamentarna preiskovalna komisija politično blatiti ljudi in jih preiskovati brez pravne podlage, ne da bi jim omogočila ustrezno možnost obrambe.

Razpisu referenduma bodo nasprotovali tudi v SD. Poslanec Luka Goršek je koaliciji očital, da želi diskriminirati ljudi, ki že leta živijo v Sloveniji. »Žal pravna država pod to koalicijo nima niti osnovne možnosti, da bi prevladala, saj je njen cilj predvsem diskriminirati ljudi, ki že leta živijo v Sloveniji, plačujejo davke in pomagajo graditi državo,« je dejal.

Koalicija: Odločiti mora ljudstvo

Na drugi strani koalicijske SDS, NSi, Fokus, SLS in Demokrati skupaj z Resnico vztrajajo, da vprašanje volilne pravice državljanov tretjih držav presega zgolj spremembo posameznega člena volilne zakonodaje. Po njihovem mnenju gre za širše vprašanje, kdo naj sodeluje pri oblikovanju lokalne oblasti, zato bi morali imeti volilci možnost, da se o tem neposredno izrečejo.

Katja Kokot iz Resnice je zavrnila očitke opozicije, da je referendum uperjen proti tujcem. Poudarila je, da poslanci ne odločajo o tem, ali so za tujce ali proti njim, niti o tem, kdo sme živeti v Sloveniji. Razprava je po njenem namenjena izključno vprašanju političnega odločanja v lokalnih skupnostih. »Sprašujemo se, kdo sme odločati v lokalnih skupnostih. V Resnici menimo, da mora o tem svoje povedati ljudstvo, zato smo predlagali posvetovalni referendum. Koalicija volilce s tem sprašuje o širšem vprašanju, kako naj bo volilna pravica tujcev na lokalni ravni urejena v prihodnje,« je dejala Kokotovo. S tem je odgovorila tudi na očitke, da je referendum nesmiseln, ker je državni zbor zakon, ki državljanom tretjih držav odvzema volilno pravico, sprejel že junija. Predlagatelji referendum razumejo kot priložnost, da volilci povedo, kakšna ureditev naj velja v prihodnje.

Podobno je razloge za njegov razpis utemeljil poslanec SDS Anton Šturbej. Po njegovih besedah vprašanje, kdo sme sodelovati pri oblikovanju lokalnih organov oblasti, ni zgolj tehnično vprašanje volilne zakonodaje, temveč se dotika samih temeljev demokratičnega odločanja. »Gre za pomembno vprašanje demokratične države. Zato je prav, da imajo o njem možnost neposredno izraziti svoje stališče tudi volilke in volilci,« je poudaril Šturbej. V SDS tako referendum predstavljajo kot način neposrednega preverjanja volje volilcev, medtem ko opozicijske očitke o diskriminaciji zavračajo.

Iz nastopov predstavnikov predlagateljev je bilo jasno, da pri referendumskem vprašanju ne bodo popustili. Koalicijske stranke in Resnica bodo odlok o njegovem razpisu podprle, zato izid glasovanja glede na njihovo večino ni vprašljiv. Opozicijske Svoboda, SD in Levica mu bodo nasprotovale, ob tem pa ne izključujejo možnosti, da bi zahtevale tudi ustavno presojo referenduma.