V koalicijski pogodbi piše, da bo vlada Janeza Janše razveljavila »najbolj škodljive ukrepe v zakonu o zaščiti živali, ki jih je sprejela prejšnja vlada«. Zadnja novela zakona o zaščiti živali je začela veljati 25. avgusta lani. Ministrstvo za kmetijstvo (MKM) je včeraj na E-demokraciji objavilo predlog vnovičnih zakonskih sprememb, a ga je kmalu tudi umaknilo, saj je menda obelodanilo napačno različico. Tako ni povsem jasno, kakšne spremembe snuje.
Kletke bi prepovedali z letom 2035
Pri zadnji zakonski noveli so največ vroče krvi povzročila določila, nanašajoča se na kastracijo do sedem dni starih pujskov, ki od začetka tega leta ni več dovoljena brez anestezije in analgezije, prav tako prepoved reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah, ki bi morala začeti veljati 1. januarja 2029, torej že po triinpolletnem prehodnem obdobju. Včeraj objavljena in kmalu zatem umaknjena različica zakonskih sprememb bi to prehodno obdobje podaljšala do konca leta 2034, kastracijo pujskov pa bi omogočila tudi brez anestezije, če bi ta poseg opravil veterinar ali ustrezno usposobljena oseba v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.
Lansko poletje sprejeta novela zakona o zaščiti živali je uzakonila tudi čipiranje lastniških mačk, ki naj bi bilo obvezno od 1. januarja 2027. Uprava za varno hrano v prehodnem obdobju imetnikom mačk sofinancira te stroške. Do konca avgusta je za vsako žival prispevala 30 evrov, trenutno pa le še osem. Doslej je za ta namen odštela okoli 2,5 milijona evrov. Toda v včeraj za kratek čas objavljenem predlogu zakonskih sprememb je pisalo, da bi bilo čipiranje obvezno le, če bi lastnik mačko prodal, oddal ali jo komu podaril, sicer bi bila odločitev za čipiranje prostovoljna.
Psi znova na verigah?
Od 11. novembra lani velja popolna prepoved trajnega privezovanja psov, tudi na vodoravno vodilo, kar je bilo v dveletnem prehodnem obdobju še dovoljeno. Po včeraj obelodanjenem zakonskem predlogu bi ta določila razrahljali, tudi za pse na kmečkih dvoriščih. Med 20. uro zvečer in 8. uro zjutraj bi smeli biti privezani na vodoravno vodilo, ki je dolgo najmanj pet metrov in je vsaj dva metra nad tlemi. Poleg tega bi moral privez psu omogočati najmanj štiri metre gibanja v obe stranski smeri od vodoravnega vodila, vsaj enkrat na dan bi mu tudi morali zagotoviti izpust ali sprehod.
»Golobov« zakon o zaščiti živali je uzakonil tudi zavetišče za kopitarje in podelitev desetletne koncesije za njegovo upravljanje nevladni organizaciji s področja zaščite živali. MKM je še pod vodstvom prejšnje ministrice Mateje Čalušić izdalo sklep, da Društvo za zaščito konj Natalije Nedeljko edino izpolnjuje pogoje za pridobitev koncesije. Toda Janez Cigler Kralj koncesijskega akta še ni podpisal in ga najverjetneje ne bo, če bo tudi v naslednji zakonski različici, ko jo bodo spet objavili na E-demokraciji in bo prava, pisalo, da se vsa določila, nanašajoča se na zavetišče za odslužene ali zapuščene kopitarje, črtajo iz zakona o zaščiti živali. To je še v vladi Roberta Goloba navsezadnje predlagala tudi vladna zakonodajna služba. Izpostavila je, da gre v tem primeru za odmik od običajne prakse, saj bi morala koncesijski akt izdati vlada, in ne kmetijsko ministrstvo. Vladi (svoji, torej Golobovi) je zato ta služba spomladi predlagala razmislek o tem, da bi zakon o zaščiti živali v tem delu spremenili.