»Poslovnik državnega zbora določa, da se parlament konstituira na prvi seji, ko je potrjena več kot polovica poslanskih mandatov. Šele ko je državni zbor konstituiran, se lahko začne postopek izvolitve predsednika DZ. Glede na namen poslovnika, zagotovitev operativnosti delovanja državnega zbora ter funkcijo in vlogo, ki jo ima predsednik DZ, mora biti slednji izvoljen na prvi seji, pri čemer lahko poteka več krogov volitev, prav tako se lahko do izvolitve predsednika DZ seja večkrat prekine,« petkovo ustanovno sejo opisuje parlamentarni oddelek za odnose z javnostmi.
Neuradno? Obeta se vroč politični petek tako v parlamentu kot na Trgu republike, saj prvak SDS Janez Janša ob robu ustanovne seje DZ napoveduje možnost nadaljnjega izpodbijanja rezultatov volitev in poziva na shod pred državnim zborom. »Ukradli so nam državo. Namesto vladavine prava imamo vladavino korupcije,« je zapisal Janša na facebooku. Kar se tiče dogajanja v parlamentu, pa bo vsekakor v ospredju prva povolilna preizkušnja izvoljenih poslancev – imenovanje predsednika DZ. Za zdaj se kot edini in še vedno neuradni kandidat za predsednika DZ omenja vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, ki bi ga predlagal trojček strank NSi, SLS in Fokus.
Tajno glasovanje
V strankah dosedanjega koalicijskega trojčka medtem za zdaj niso postregli s svojim imenom. V SD in Levici so javno že povedali, da kandidata ne bodo predlagali, zdi se, da se je svojemu kandidatu odpovedala tudi Svoboda, iz katere prihaja dosedanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. V skladu s poslovnikom se o kandidatu za predsednika državnega zbora glasuje s tajnim glasovanjem, pri čemer so stranke za zdaj redkobesedne glede morebitne podpore Ciglerju Kralju. Vsaj uradno. Neuradno medtem v političnem zakulisju kroži, da bi ga lahko podprli v SDS, prav tako se nakazuje podpora strank Resnica in Demokrati. Tajnost glasovanja ob tem vseeno vnaša mero nepredvidljivosti. Janša je sicer včeraj na vprašanje, ali bi podprl Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, odgovoril, češ da trenutno niti še ne vemo, ali imamo legalne poslanske mandate.
Predsednika DZ so doslej v vseh sklicih DZ izvolili na ustanovni seji, ne pa tudi vedno v prvem poskusu. Ker kandidat za izvolitev potrebuje večino vseh poslanskih glasov, torej najmanj 46, to glasovanje navadno pokaže tudi obrise nove koalicije. Ne pa nujno. Takšno situacijo smo nazadnje imeli leta 2018, ko je bilo sprva precej negotovo, kdo bo sestavljal vladajočo koalicijo. Kot kompromisni kandidat se je tik pred ustanovno sejo pojavil predsednik NSi Matej Tonin. Na čelo DZ je bil izvoljen z glasovi 80 poslancev. A se je NSi pozneje umaknila iz pogajanj o oblikovanju koalicije pod vodstvom predsednika LMŠ Marjana Šarca. Prvo sejo bo sicer do izvolitve njegovega predsednika vodil najstarejši poslanec, ki je v tokratnem sklicu Franc Križan iz vrst Demokratov.
Svoboda pripravila izhodišča koalicijske pogodbe
Relativna zmagovalka volitev Gibanje Svoboda je medtem ob robu priprav na prvo sejo novega sklica DZ skladno s sklepom sestanka predstavnikov petih list prejšnji teden pripravila izhodišča za oblikovanje koalicijskega sporazuma. Ta obsegajo programske prioritete v 10 točkah in prvi predlog razdelitve 16 resorjev. Sedem bi jih prevzela Svoboda, trojčku NSi, SLS, Fokus ponujajo tri, SD, Demokratom ter Levici in Vesni pa po dva. Stranki Resnica ponujajo ločeno sodelovanje pri posameznih programskih prioritetah. Kot razlog za takšno ponudbo so navedli, da je stranka napovedala, da ne namerava vstopiti v vlado.
Državna volilna komisija pa je včeraj, kot poročamo, zavrnila še zadnji ugovor SDS, ki ga je ta minuli teden vložila na izvedbo volitev, med drugim v tujini. Janša se je v prvem odzivu obregnil ob to, da je o ugovoru SDS odločala DVK, »torej tisti, ki so nezakonitosti zagrešili, zdaj odločajo o tem, ali so bile nezakonitosti narejene«. Ob tem pa ni izključil nadaljnjih ugovorov zoper odločitev DVK. Po 109. členu zakona o volitvah v državni zbor so možne pritožbe do seje mandatno-volilne komisije DZ. Zakon o ustavnem sodišču medtem v 69. členu pravi, da kandidat, »katerega pritožbo zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, je državni zbor v postopku potrditve poslanskih mandatov zavrnil, lahko vloži pritožbo na ustavno sodišče«.