S ciljem stabilizirati dobavo goriv se je vlada v četrtek odločila, da bo prvič v zgodovini Slovenije (!) sprostila zaloge naftnih derivatov. Od ameriško-izraelskega napada na Iran se ponekod v državi dogaja, da na bencinskih črpalkah zmanjkuje posameznih vrst goriva. Težave so tudi z dobavami kurilnega olja, za kar je verjetno poglavitni razlog, da si številni, ki se ogrevajo s kurilnim oljem, poskušajo v teh nepredvidljivih časih zagotoviti zaloge za prihodnjo kurilno sezono. Koliko zalog nafte in naftnih derivatov bo sproščenih v promet, še ni znano. Kot je v četrtek povedal okoljski minister Bojan Kumer, se bodo z gospodarskim ministrstvom, ki je pristojno za blagovne rezerve, in distributerji goriv v prihodnjih dneh še usklajevali, do ponedeljka pa bo opredeljeno kratkoročno in srednjeročno ukrepanje v različnih možnih scenarijih.
Po pojasnilih Zavoda RS za blagovne rezerve minimalne količine varnostnih zalog nafte in naftnih derivatov na ravni EU predpisuje direktiva o obveznosti držav članic o vzdrževanju minimalnih zalog surove nafte in (oziroma ali) naftnih derivatov, ki je bila v nacionalni pravni red prenesena z zakonom o državnih blagovnih rezervah. Skladno s predpisi morajo biti v Sloveniji vzpostavljene zaloge nafte oziroma naftnih derivatov v višini, ki ustrezajo povprečnemu dnevnemu neto uvozu oziroma dnevni povprečni porabi za vsaj 90 dni. V Sloveniji je zalog za okoli 103 dni povprečne celotne dnevne porabe v preteklem letu, v skupni količini 700 milijonov litrov.
Od vseh zalog so pred leti nekaj odstotkov predstavljale opcijske zaloge, kar pomeni, da je imel zavod v primeru potreb pravico do nakupa določenih količin naftnih derivatov. Kot so pojasnili na zavodu, opcijskih pogodb nimajo sklenjenih, »kar pomeni, da so vse zaloge realne«. Na vprašanje, koliko zalog je v Sloveniji, so odgovorili, da večina, manjši del pa v skladiščih v Nemčiji in na Madžarskem.
Iz letnega poročila zavoda za leto 2024 je razvidno, da je imela Slovenija konec tega leta 548.000 ton varnostnih zalog, kar je zadostovalo za 98 dni in pol povprečne porabe. Od vseh zalog jih je 25,5 odstotka hranjenih v tujini – 17,2 odstotka na Madžarskem in v Nemčiji 8,3 odstotka. Po navedbah zavoda v letnem poročilu je strošek skladiščenja v tujini nižji kot v Sloveniji. Razlog za to je, ker zavod v tujini skladišči na način skupnega skladiščenja, kar pomeni, da skladiščnik skrbi tudi za stalno obnavljanje goriva, s čimer razen mesečnega nadomestila za skladiščenje in obnavljanje zalog ne nastajajo dodatni stroški. Po drugi strani ima zavod v Sloveniji kot lastnik oziroma solastnik skladiščnih naftnih derivatov številne obveznosti, ki se nanašajo na tekoče vzdrževanje skladišč, izvedbo investicijsko-vzdrževalnih del, čiščenje rezervoarjev in odpis kala ter tudi delno obnavljanje naftnih derivatov. Kljub večjim preglavicam pri skladiščenju goriva v Sloveniji si zavod prizadeva povečati skladiščne zmogljivosti na ozemlju Republike Slovenije, saj je v izrednih razmerah bistveno lažje dostopati, obvladovati in učinkovito uporabiti zaloge, ki so na domačem območju.
Na zavodu niso konkretno odgovorili niti na vprašanje, kje vse v Sloveniji skladiščijo varnostne zaloge naftnih derivatov. Kot so pojasnili, je teritorialna razmestitev zalog v skladu z zakonom o tajnih podatkih označena s stopnjo tajnosti (interno), zato podatkov o točnih lokacijah varnostnih zalog naftnih derivatov ne morejo razkriti. Pred leti pri odgovoru na to vprašanje na zavodu niso imeli zadržkov. Povedali so, da približno polovico naftnih derivatov skladiščijo v Petrolovih skladiščih v Serminu, Račah, Celju, Lendavi in na Brniku. Približno četrtina preostale varnostnih zalog se je tedaj skladiščila v več drugih krajih po Sloveniji.
Od vseh zalog je na dizelsko gorivo konec leta 2024 odpadlo 416.788 ton, na 95-oktanski neosvinčeni bencin 130.953 ton in 213 ton na letalsko gorivo JET A1. Med državnimi naftnimi zalogami sicer ni kurilnega olja, po katerem je trenutno povpraševanje večje od ponudbe, zato je treba na dobavo čakati dlje kot sicer.
Kurilno olje na zalogi v obliki dizla
Po pojasnilih zavoda je razlog za odsotnost zalog kurilnega olja, ker je to skladiščeno v obliki dizelskega goriva, saj gre za isto vrsto goriva, ki se le obarva drugače zaradi različnih trošarin in se potem prodaja kot kurilno olje. Dodaten razlog, da kurilnega olja ni med državnimi zalogami, je v okoljskih zahtevah in ker se njegova poraba zmanjšuje. »Namesto kurilnega olja se lahko zdaj uporablja tudi pogonsko gorivo – dizelsko gorivo –, ki se ga v skladu z zakonodajo obarva, nato pa služi za namene ogrevanja kot kurilno olje. To pomeni, da se ga lahko sprosti na trg, če prejemnik dizelsko gorivo tudi obarva,« so dejali na zavodu.
Pogoji za sprostitev varnostnih zalog na trg so enaki za vse vrste goriva. »Na trg se lahko gorivo iz varnostnih zalog sprosti na podlagi sklepa vlade, v primeru večjih motenj na trgu, po prejemu predloga, ki ga na pobudo ministrstva za okolje, podnebje in energijo vladi predlaga ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. V zakonu o državnih blagovnih rezervah je večja motnja opredeljena kot veliko in nenadno zmanjšanje preskrbe z nafto ali naftnimi derivati na območju EU ali v Sloveniji,« so dejali na zavodu in dodali, da se na podlagi sklepa vlade nato izvedejo vnaprej definirane aktivnosti za sproščanje.
Obnavljanje zalog nafte in naftnih derivatov po pojasnilih zavoda poteka izmenično konstantno, vsako leto, prek javnih naročil. Ob tem se cena oblikuje s pribitkom za stroške obnavljanja na borzno ceno v času oddaje posamezne ponudbe.
Kot so poudarili na zavodu, ima Slovenija zelo kakovostne zaloge tako z vidika količin kot kakovosti, zato ni nobenih pretiranih razlogov za skrb. Po ocenah ministra Kumra je Slovenija danes na morebitno krizo bolje pripravljena kot ob začetku ruske invazije na Ukrajino, glavno tveganje, ki ga morajo trenutno reševati, pa je logistika, saj glede na razpoložljive zmogljivosti podjetja zaradi prevelikega povpraševanja ne morejo vsega razvoza opraviti tako hitro, kot bi ga lahko v normalnih razmerah.