Pred natanko tremi leti se je začela gradnja hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem, na sklopih Škalsko jezero in Konovo, maja pred dvema letoma pa je bil dosežen pomemben mejnik – preboj predora Konovo. Včeraj so skozi slabih petsto metrov dolgi enocevni predor, ki je tudi osrednji objekt 1,9 kilometra dolge navezovalne ceste, ki vzpostavlja neposredno povezavo z novo hitro cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem, zapeljali prvi avtomobili.

497 metrov je dolg enocevni predor Konovo.

S predajo tega odseka prometu bodo razbremenjene posamezne občinske ceste, ki so se doslej uporabljale kot transportne poti za potrebe gradnje tretje razvojne osi. Vrednost pogodbenih del omenjenih dveh sklopov znaša 67,65 milijona evrov, skupaj z DDV, Družba za avtoceste v RS (Dars) pa je bila uspešna tudi pri pridobivanju evropskih sredstev, saj bo za gradnjo omenjenih sklopov iz evropskega sklada za regionalni razvoj namenjenih kar 44,8 milijona evrov.

Tretja ospredor KonovootvoritevGolob Bratušek Ribič

Enocevni predor Konovo, dolg 497 metrov, ki so ga odprli za promet včeraj, je osrednji objekt na 1,8 kilometra dolgi navezovalni cesti, ki vzpostavlja neposredno povezavo z novo hitro cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem. Foto: Mojca Marot

Drugi najzahtevnejši odsek

Ob tem je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek dejala, da bo v kratkem v gradnji celoten odsek tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem in da verjame, da bo prav tako v kratkem pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje za odsek od Šentruperta do Velenja. »Za ta odsek teče postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in lahko zatrdim, da je bilo s strani ministrstva za infrastrukturo storjeno vse, da se gradnja tudi na tem odseku lahko začne čim prej, želimo pa si, da bi bila tudi kar se da hitro zaključena. Zaradi lažje konfiguracije terena pa bo tam gradnja po pričakovanjih tudi nekoliko manj zahtevna. In upam si trditi, da počasi, a zanesljivo sanje Korošcev spreminjamo v realnost in bomo leta 2029 tudi Koroško končno povezali z osrednjo Slovenijo oziroma avtocestnim križem,« je dejala ministrica Bratuškova.

Velenje, predor Kronovo.Dogodek ob zakljucenih delih na dveh sklopih hitre ceste iz Velenja na Korosko ter ob uradni predaji prometu novozgrajene navezovalne ceste s predorom Konovo, udelezila sta se ga tudi premier Robert Golob in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratusek.

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa: »Trenutno dela aktivno potekajo tudi na sklopih Velunja, Škal in Podgorja pri Slovenj Gradcu, zato pričakujem, da se bomo tudi v prihodnje lahko držali predvidene časovnice in bomo vsa dela končali med septembrom in oktobrom 2029.«

Nadaljujejo se tudi dela z umeščanjem srednjega dela povezave, za južni del pa ministrica upa, da bodo ovire čim prej odpravljene. Ob tem je izrazila obžalovanje, da se pri tovrstnih projektih pojavljajo birokratske ovire in nasprotovanja predvidenim trasam. »Menim, da rešitve za to obstajajo, a niso enostavne in hitre. Glede tega bomo morali opraviti širšo javno razpravo in doreči, kako napredovati s projekti, ki niso zasebni, temveč so v javnem interesu vseh nas,« razmišlja Bratuškova.

Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič pa je povedal, da so bili po kategorizaciji omenjeni predor Konovo, viadukt Konovo in most čez reko Pako v Velenju drugi najzahtevnejši na trasi, ki bo v celoti dolga 17,5 kilometra in bo stala okoli 890 milijonov evrov. »Smo pa pri tej gradnji v celoti uporabili domače znanje in domače družbe, saj sta sodelovala slovenski in avstrijski del konzorcija Strabag,« je še povedal Ribič. In dodal, da dela aktivno potekajo tudi na sklopih Velunja, Škal in Podgorja pri Slovenj Gradcu, zato pričakuje, da se bodo tudi v prihodnje lahko držali predvidene časovnice in bodo vsa dela končana med septembrom in oktobrom 2029. Že v ponedeljek bodo podpisali zadnjo pogodbo za zgraditev osmega sklopa Velenje, začetek gradnje je predviden aprila oziroma maja letos, medtem ko je gradnja na sklopih Gaberke in Jenina že zaključena.

Cesta do Koroške bo končana do jeseni 2029

Enocevni predor Konovo, dolg 497 metrov, ki so ga odprli za promet včeraj, je osrednji objekt na 1,8 kilometra dolgi navezovalni cesti, ki vzpostavlja neposredno povezavo z novo hitro cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem. Foto: Mojca Marot

»Imamo veliko razlogov za optimizem, saj odpiramo projekte, ki končno dajejo rezultate in jih občutijo tudi voznice in vozniki. Kar je v časih inflacije, kriz in vojn skoraj nepredstavljivo. Slovenija še nikoli ni toliko investirala kot zdaj, in čeprav je včasih zaradi tega na cestah tudi kakšen zastoj, je za to vredno potrpeti,« pa je dejal predsednik vlade Robert Golob. In smelo dodal, da verjame, da se bodo Korošci do konca naslednjega mandata vlade vozili do Celja oziroma do avtoceste po celotnem odseku. 

Priporočamo