Potem ko je zagovornik načela enakosti ugotovil, da je bilo opozorilo pred odpovedjo predsednici Bošnjaške kulturne zveze Slovenije Jasminki Dedić, ki je zaposlena v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijo, diskriminatorno in zgolj povračilni ukrep, se je vlada odločila, da odločbo zagovornika načela enakosti izpodbija na upravnem sodišču. Prek državnega odvetništva je vložila tožbo, s katero želi doseči, da bi sodišče odpravilo zagovornikovo odločbo ali pa jo vsaj razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje.
Jasminka Dedić se je v nemilosti ministra brez listnice Zvonka Černača (SDS), ki vodi službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, znašla zaradi intervjuja, ki ga je dala za sarajevski spletni portal Stav. V njem je spregovorila o nevarnostih tajnega načrta za razkosanje Bosne in Hercegovine iz afere Non-paper, bila pa je tudi kritična do odnosa slovenske družbe do Bošnjakov. Opozorila je, da jih Slovenci pogosto dojemajo zgolj kot delovno silo in migrante.
Poskus utišanja javnih uslužbencev
Sledil je pogrom v medijih, ki jih obvladuje SDS, Černač pa se je je lotil na delovnem mestu. Na enem izmed službenih sestankov naj bi najprej zahteval, da zaposleni zbirajo podpise proti Dedićevi. S pobudo ni bil uspešen, saj naj bi se pod dopis proti njej podpisala le peščica Černaču zvestega kadra, preostali pa so jo podprli. Kljub temu ji je Černač izrekel opozorilo pred odpovedjo, saj je intervju označil za neresničen in škodljiv za Slovenijo, Dedićevi pa je očital, da je s tem kršila obveznosti iz delovnega razmerja.
Na opozorilo pred odpovedjo se ni mogoče uradno pritožiti, Jasminka Dedić pa je lani maja za Dnevnik ocenila, da gre za eklatantno kršitev človekovih pravic in svobode govora, s katero želi vlada utišati javne uslužbence. »V intervjuju za sarajevski Stav sem govorila o non-paperju in posledicah poskusov političnega razkosanja Bosne in Hercegovine. Niti z besedico nisem kritizirala službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ali slovenske vlade kot take. Nisem nastopala kot javna uslužbenka, ampak kot predstavnica Bošnjakov v Sloveniji,« je ob tem poudarila Jasminka Dedić, ki se je obrnila tudi na urad zagovornika načela enakosti. Ta je po zaključenem postopku ugotovil, da je bila Dedićeva žrtev tako imenovane viktimizacije, ki je »oblika diskriminacije, pri kateri je nekdo negativnih posledic deležen po tem, ko poskuša preprečiti ali odpraviti diskriminacijo«, so februarja letos sklenili pri zagovorniku načela enakosti. Poudarili so, da je zgolj opozarjala na diskriminacijo, pa še to v svojem prostem času. Zato je bilo Černačevo opozorilo pred odpovedjo neprimeren povračilni ukrep. Kot smo neuradno izvedeli, niti ne edini. Potem ko se je Dedićeva vrnila z bolniškega dopusta zaradi posledic šikaniranja, so jo premestili na drugo delovno mesto.
Še razširili Černačeve očitke
Državno odvetništvo odločbo zagovornika načela enakosti zdaj izpodbija, v tožbi pa so povzeli Černačeve razloge za izrečeno opozorilo pred odpovedjo in jih mestoma še razširili. Med drugim so opozorila Dedićeve o diskriminaciji Bošnjakov označili za manipulativne in izrazili strah, da bi lahko sprožila nestrpnost in sovraštvo ter ustvarjala napetosti med prijateljskima narodoma. Odvetništvo prav tako navaja, da bi Dedićeva kot javna uslužbenka vedno morala biti lojalna do delodajalca – Republike Slovenije. Po mnenju državnega odvetništva viktimizacije ni mogoče ugotoviti, češ da bi morali prej dokazati konkretno diskriminacijo. V tožbi gredo celo tako daleč, da ocenjujejo, da vladi ni mogoče očitati posega v ustavno pravico do svobode izražanja, pri tem pa naštevajo izjeme, kot je žaljiv, sovražni ali revizionistični govor.
V tožbi se je državno odvetništvo sklicevalo celo na več izjav iz intervjuja kot pred tem Černač v opozorilu pred odpovedjo. Tako problematizirajo tudi izjavo: »Ko sem se kot raziskovalka srečala s to temo (izbrisanimi), sem dojela, kako brutalna je ta družba do ljudi, ki prihajajo iz bivših jugoslovanskih republik.« Po mnenju državnega odvetništva naj bi bila ta izjava neresnična, manipulativna in škodljiva ter bi lahko sprožila nestrpnost, sovraštvo, napetosti in spore. Ob tem je ironično, da je državno odvetništvo tožbo vložilo dober teden po tem, ko se je predsednik republike Borut Pahor v imenu države opravičil vsem izbrisanim.
Iz urada zagovornika načela enakosti so nam pojasnili, da so tožbo prejeli in da bodo nanjo odgovorili v predvidenem roku.
