Cene v višave: bodo vrtci še dostopni?

V vrtcih v večini slovenskih občin prihaja letos do občutnega zvišanja ekonomskih cen. Poleg splošne rasti stroškov hrane, energije in storitev k podražitvam v zadnjem obdobju najbolj prispeva dvig stroškov dela, zlasti zaradi plačne reforme v javnem sektorju, novega prispevka za dolgotrajno oskrbo in tudi novega zimskega regresa, ki ga bo država iz proračuna financirala samo letos, a le javnim, ne pa tudi zasebnim vrtcem s koncesijo, kjer bodo podražitve zato lahko še višje.

Zimski regres za leto 2026 je v nov izračun ekonomske cene pred kratkim že vključil (a še ne v celoti) Vrtec Postojna, hkrati pa tudi še dodatni dve mesečni povišanji plač zaradi plačne reforme, ki prideta na vrsto v letu 2026, in še nekatera druga povišanja. Ekonomska cena za prvo starostno obdobje se je tako dvignila za 14 odstotkov, na kar 799 evrov. Tudi v več drugih slovenskih vrtcih se ekonomske cene že gibljejo med 700 in 800 evri, ponekod so že presegle 800 evrov. Elizabeta Zgonc, ravnateljica Vrtca Postojna, pojasnjuje, da primerjave med vrtci na prvo žogo niso najbolj korektne, saj je treba upoštevati, da ponekod vsa povišanja stroškov niti še niso vključena v ekonomsko ceno ali pa jih občine še niso potrdile.

Na spremembe neugodno vpliva tudi manjše število vpisanih otrok zaradi demografskih sprememb in posledično nižji prihodki, saj se skupni stroški razdelijo na manjše število plačnikov. Določeni fiksni stroški namreč ostajajo, nekoliko nižji so le stroški na račun zmanjšanja števila zaposlenih. Na drugi strani se poznajo tudi delovna doba oziroma plačna napredovanja zaposlenih zaradi pridobivanja višjih nazivov, razlaga Zgončeva.

Različna socialna politika občin, različne cene

Se pa v praksi cene med vrtci razlikujejo ne le zaradi različne kadrovske strukture, materialnih stroškov, organizacijske strukture in podobnega, pač pa tudi zato, ker glede na lastno socialno politiko nekatere občine v večji, druge v manjši meri prevzamejo še dodatno sofinanciranje ekonomske cene, kar spet ustvarja razlike.

Tudi v prihodnje se bo zaradi naraščajočih stroškov trend rasti cen nadaljeval. Številni starši se ob tem sprašujejo, zakaj morajo na svoja pleča v tolikšni meri prevzemati bremena vladnih ukrepov in do kod še lahko sežejo cene, če naj javni vrtci ostanejo dostopni.

Cena za starše je subvencionirana glede na devet dohodkovnih razredov, o čemer odloči center za socialno delo. Tisti, ki so uvrščeni v najvišji dohodkovni razred, plačajo 77 odstotkov cene, socialno najbolj ogroženi so plačila oproščeni (takšnih je po podatkih ministrstva na ravni države 2,5 odstotka), večina pa plačuje od 30 do 53 odstotkov cene. Razliko pokrije občina stalnega bivališča. Država pa plača stroške vrtca za drugega in nadaljnje otroke iz družine, ki so sočasno vključeni v vrtec s starejšim otrokom; starši so plačila oproščeni za 26,3 odstotka takšnih otrok.

V Skupnosti vrtcev Slovenije ocenjujejo, da bi bilo treba razmisliti tudi o nekaterih sistemskih spremembah. Po besedah predsednice dr. Silvije Komočar so na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje že maja podali pobudo za posodobitev pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih. »Med ključnimi predlogi smo izpostavili potrebo po dodatnem financiranju vrtcev ob spremembah predpisov in nenadnih podražitvah stroškov dela, živil in drugih materialnih stroškov.« Predlagali so tudi izločitev specifičnih stroškov (kot so jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in prispevki za neizpolnjevanje kvot invalidov) iz izračuna ekonomske cene programov vrtca, saj ti stroški povzročajo nihanja v cenah in otežujejo primerljivost med vrtci.

Tehtnemu premisleku skupaj z odločevalci in stroko v korist otrok in ohranjanja kakovosti predšolske vzgoje v slovenskem prostoru je naklonjena tudi Martina Vidonja, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije, kjer so že večkrat opozorili, da neprimerno dvigovanje cene za starše ne prispeva k cilju čim večje vključenosti otrok v vrtce.

Bi bilo treba prevetriti dohodkovne razrede?

»Ker stroški dela predstavljajo daleč največji delež v strukturi cene, občine kljub racionalnemu poslovanju ne morejo bistveno zmanjševati pritiska na rast cen,« pravijo v Skupnosti občin Slovenije. Z vidika ohranjanja dostopnosti in finančne vzdržnosti predlagajo premislek o sistemskih spremembah financiranja, ki ne bi pomenile nižanja povprečnine, hkrati pa bi zagotovile bolj predvidljivo in pravično obremenitev staršev in občin. »Ena od možnih rešitev je posodobitev lestvice za določanje plačila vrtca, saj so trenutni dohodkovni razredi že vrsto let skoraj nespremenjeni in ne odražajo več dejanskih plačnih razmer, davčne politike in kupne moči gospodinjstev.«

Pregled odstotkov plačila v posameznih razredih bi lahko preprečil nenadne skoke ob prehodu med razredi in hkrati razbremenil srednji razred, ki je trenutno pogosto najbolj obremenjen. K večji pravičnosti sistema bi prispevala tudi uvedba mehkejših prehodov med razredi, na primer z uporabo drsnih meril. »Pomembno pa je tudi povečati državno udeležbo pri kritju stroškov, ki nastajajo izključno zaradi odločitev države, kot je novo sistemsko financiranje pravic zaposlenih, saj občine teh bremen ne morejo prevzeti brez vpliva na povprečnino ali druge zakonsko določene naloge,« poudarja generalna sekretarka skupnosti Jasmina Vidmar.

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje medtem pravijo, da je bila občinam za namen plačne reforme ustrezno povišana povprečnina. »Z dvigom povprečnine je občinam zagotovljenih dovolj dodatnih sredstev, da se strošek plačne reforme, ki se bo v celoti uveljavila 1. januarja 2028, ne bo nujno prenesel na občane.«

Za nove sistemske spremembe financiranja predšolske vzgoje, s katerimi bi se še dodatno razbremenjevalo plačevanje staršev za vrtec, je po pojasnilih ministrstva treba pridobiti ustrezne strokovne podlage in zagotoviti finančna sredstva za priznavanje dodatnega obsega širjenja pravice znižanega plačila staršev za vrtec.