»Danes je minister za gospodarstvo skupaj z ministrstvom za kmetijstvo podpisal odredbo o spremljanju cen hrane in proizvodov po vsej verigi, od kmeta do trgovca. Ugotovili bomo, kdo ima neupravičene dobičke in kdo oderuške marže. Verjamem, da bo odpora dosti, verjamem, da bodo kričali, kako je stvar neučinkovita, ampak tisto, kar nas zanima, je blaginja ljudi,« je 31. maja lani pompozno napovedal predsednik vlade Robert Golob.
Ugotovitve skrili
pod oznako interno
Posledično morajo pridelovalci, predelovalci, trgovci in posredniki od julija 2023 v informacijski sistem Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja mesečno vnašati podatke o cenah, količinah in poreklu izbranih kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov. Gre za žita (pšenica, moka, kruh), meso (goveje, svinjsko, piščančje, posušeno soljeno oziroma dimljeno in drugi mesni pripravki), mleko (sveže nepredelano, polnomastno in posneto mleko ter jogurt in sir), jajca, sadje (jabolka, banane, limone) in zelenjavo (listnata solata, krompir, čebula, korenje). To je šest sektorjev iz skupine hrana, za katere gospodinjstva namenijo največ izdatkov. Vseh zavezancev za poročanje podatkov je bilo v prvem analiziranem obdobju 165.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je analizo zbranih podatkov zaupalo agrarnim ekonomistom ljubljanske biotehniške fakultete in sredi lanskega decembra napovedalo, da bodo javnost s prvimi rezultati seznanili februarja letos. Prva analiza, ki je zajela obdobje julij–november 2023, je sicer končana, vendar je ministrstvo nanjo odtisnilo oznako interno in tako ugotovitve skrilo pred javnostjo. Včeraj so nam pojasnili, da jih bodo objavili po opravljenem sestanku z deležniki, predvidoma v začetku prihodnjega tedna. Toda ta izgovor ne drži vode, kajti ta sestanek je že bil (10. aprila), ministrstvo pa podatke, ki naj bi prispevali k blaginji ljudi, še vedno neupravičeno skriva, zato smo informacije pridobili po neuradni poti.
Ključni cilj ni uresničljiv
Naši viri pravijo, da način zajema podatkov ne omogoča uresničitve Golobove namere, to je razkrinkati neupravičene dobičkarje in oderuhe v verigi oskrbe s hrano. Zgolj analiza petmesečnega dogajanja na trgu tudi ne da prave slike, zato utegnejo biti ugotovitve po dolgotrajnejšem zajemu podatkov bistveno drugačne. To velja tudi za slovensko poreklo živil. Med lanskim julijem in novembrom so uvoženi artikli denimo prevladovali pri svinjini, poltrdih sirih in nekaterih vrstah zelenjave. Če bi analiza zajela daljše časovno obdobje, bi najbrž pokazala, da je na trgovskih policah še občutno več tudi neslovenskega krompirja, moke in jabolk, saj je prva analiza segla v sezono spravila surovin in pridelkov pri nas.
V Sloveniji največ trgovine s pšenico, zlasti slovenskega porekla, poteka v času žetve in neposredno po njej, to je julija in avgusta, kajti večina pridelovalcev nima lastnih skladišč, zato pridelek prodajo neposredno z njive. V kasnejših mesecih se tako v odkupljenih količinah povečuje delež pšenice iz drugih držav. Analitiki so iz poročil zavezancev tudi izluščili, da so na trgovskih policah najnižje cene kruha s poreklom v EU. Ker so nižje tudi od prodajnih cen pri posrednikih, sklepajo, da je nemara cilj takšne cenovne politike privabiti kupce v trgovine.
Slovenskega prodajo več,
kot odkupijo
Zanimiva je tudi ugotovitev, da je pri predelovalcih (živilski industriji) veliko več proizvodov neslovenskega porekla kot na koncu v trgovinah. To je najbrž mogoče pripisati tudi zlorabam slovenskega porekla. »Natančnega sledenja snovnih tokov po poreklu skozi različne člene v verigah trenuten zajem podatkov žal ne omogoča, podrobnejši vpogled na to področje pa bi bil zagotovo precej zanimiv,« po naših informacijah piše v skrivnostni prvi analizi zbranih podatkov.
Poreklo govejega mesa se vzdolž verige iz pretežno EU spreminja v pretežno slovensko. Zanimivi so tudi podatki o odkupljeni količini svinjskega mesa slovenskega porekla v primerjavi s prodanimi količinami pri trgovcih, saj so bile prodane količine razen novembra večje od odkupljenih. To lahko kaže na pomanjkljivosti pri sledljivosti porekla. Iz mesečnih poročil zavezancev tudi izhaja, da so prodajne cene svežega svinjskega mesa posrednikov višje od odkupnih cen trgovcev. Očitno trgovci mimo posrednikov v velikih količinah nabavljajo meso neslovenskega porekla po nižjih cenah. Prodajne cene mesa slovenskega porekla so večino analiziranih mesecev padale. Deležniki si to najbrž lahko privoščijo, kajti količine slovenske svinjine so razmeroma majhne v primerjavi z mesom prašičev, pripeljanim iz držav EU, zato lahko s tem izničijo morebitne negativne poslovne učinke. Po drugi strani so bile prodajne količine svinjskega mesa s poreklom v EU, o katerih so poročali trgovci in posredniki, večino analiziranih mesecev precej nižje od nabavljenih.
