Veleprodajna cena električne energije se je v Evropski uniji na začetku leta gibala od 50 do 60 evrov na megavatno uro, danes pa je po podatkih spletne strani energylive.cloud v večini evropskih državah že krepko presegla 200 evrov. Dvig cen električne energije in zemeljskega plina na veleprodajnih trgih v EU pomembno vpliva tako na poslovne kot gospodinjske odjemalce. Vlada je oktobra sprejela prve ukrepe za zajezitev rasti cen energentov, za pomoč najranljivejšim so na mizi tudi energetski vavčerji.
V času energetske krize odmeva primer Telekoma Slovenije, ki je konec novembra približno 13.000 odjemalcem električne energije napovedal odpoved pogodb po novem letu. Takšno prakso so ostro obsodili v podjetju Gen-I, saj da je Telekom zaradi slabih poslovnih odločitev in kratkoročnega dobička svoje odjemalce sredi zime prepustil na milost in nemilost negotovim razmeram na trgu električne energije. V Telekomu se branijo, češ da so se z Gen-I vse od avgusta neuspešno pogajali o prenosu odjemalcev elektrike. Agencija za energijo medtem potrošnike opozarja, naj čim prej uredijo menjavo dobavitelja in pozorno spremljajo cene elektrike na maloprodajnem trgu. Na Dnevniku odgovarjamo na vprašanja o poteku menjave, izbiri dobavitelja in o tem, kaj se zgodi, če ga nimamo.
Kdo vse prodaja elektriko v Sloveniji?
Seznam registriranih dobaviteljev električne energije v Sloveniji je dostopen na spletni strani Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO). Pri tem je ključno, da ima vsak potrošnik ne glede na kraj bivanja možnost izbire med vsemi dobavitelji elektrike v Sloveniji. Pri oskrbi je mogoče izbirati tudi različne vrste električne energije glede na vir, iz katerega je ta energija proizvedena. Struktura virov je razvidna tudi v infografiki, v kateri primerjamo cene dobaviteljev za gospodinjstva. Kar 80 odstotkov evropskih potrošnikov svoje domove še vedno ogreva s fosilnimi energenti, kar pa se bo moralo spremeniti. Ker namerava Evropska unija do leta 2050 postati ogljično nevtralna, spodbuja uporabo ogrevalnih sistemov, ki izkoriščajo obnovljive vire energije.
Kateri dobavitelji so (trenutno) najugodnejši?
Primerjavo aktualnih cen dobaviteljev elektrike za gospodinjstva, ki jo vidite v infografiki, smo pripravili s pomočjo spletne aplikacije Agencije RS za energijo. Primerjali smo cene značilnega gospodinjskega odjemalca, ki na letni ravni porabi 3500kWh. Od tega 2200kWh porabi za veliko tarifo, ki se med tednom obračunava podnevi, in 1300kWh za malo tarifo, ki se obračunava ponoči, ob koncih tedna in praznikih. Pri primerjavi cen letnega odjema električne energije smo upoštevali najcenejšo ponudbo dobavitelja. Na višino položnice pomembno vpliva tudi obračunska moč, ki pomeni omejitev sočasne uporabe električnih naprav. Za večino gospodinjstev, ki uporabljajo pralni in sušilni stroj, električno pečico in klimatsko napravo, je ustrezna obračunska moč 6 ali 7 kW, pri čemer smo pri izračunu upoštevali višjo postavko.
V družbi Gen-I, ki je najugodnejši ponudnik, so napovedali, da bodo gospodinjskim odjemalcem Telekoma Slovenije ponudili enake cene dobave elektrike, kot jih zagotavljajo svojim odjemalcem. Za slednje so cene elektrike in plina zamrznili najmanj do poletja 2022. Večina preostalih dobaviteljev medtem napoveduje dvig cen. Pri drugem največjem dobavitelju ECE naj bi se cene dvignile prihodnje leto, prav tako cene mariborskega trgovca Energija Plus, v naslednjih mesecih pa podražitve napovedujejo tudi v E3. Petrol je z začetkom decembra elektriko že podražil za 30 odstotkov, Energetika Ljubljana pa z novembrom za 12 odstotkov. V agenciji za energijo poudarjajo, da je na maloprodajnem trgu dovolj konkurenčne ponudbe in stabilnih dobaviteljev. Za zmanjšanje tveganj priporočajo izbiro dobave elektrike z ustreznim jamstvom cene, ponudbe pa naj bodo konkurenčne in naj ne vsebujejo nesorazmernih pogojev časovnih vezav.
Kako zamenjam dobavitelja?
Izstop Telekoma Slovenije s trga električne energije bo kar 13.000 gospodinjskih odjemalcev prisilil v menjavo dobavitelja. Za primerjavo: lani je bilo v vsem letu takšnih menjav nekaj več kot 37.000. Menjava dobavitelja je sicer enostavna in poteka v treh korakih. Najprej izberemo dobavitelja. Dober pripomoček je primerjalnik stroškov oskrbe na spletni strani Agencije RS za energijo, kjer lahko uporabniki preverijo strošek dobave elektrike pri različnih ponudnikih tako na mesečni kot letni ravni.
Odjemalec nato posreduje izpolnjeno vlogo s potrebnimi podatki novemu dobavitelju bodisi prek spleta, pošte ali telefona. Vse potrebne podatke najdemo na zadnji položnici, velika večina dobaviteljev pa tako in tako ponuja možnost, da menjavo ponudnika izvede v vašem imenu. Po zaključenem postopku začne novi dobavitelj odjemalcu dobavljati energijo, najpozneje šest tednov po izvedeni menjavi pa prejmete še zaključni račun, s katerim poravnate finančne obveznosti do prejšnjega dobavitelja.
Koliko časa navadno traja menjava dobavitelja električne energije?
Zahtevo za menjavo dobavitelja pri distribucijskem operaterju, kot že omenjeno, poda uporabnik sam ali v njegovem imenu novi dobavitelj. Za čas prejema zahteve za menjavo šteje šele trenutek, ko je evidentirana zahteva za menjavo dobavitelja v informacijskem sistemu distribucijskega operaterja. Distribucijski operater zahtevo za menjavo pregleda, jo odobri ter o tem obvesti vlagatelja, novega in dosedanjega dobavitelja. Nato se določi predvideni datum menjave, in sicer najpozneje 21. dan od dneva prejema zahteve za menjavo dobavitelja.
Kaj se zgodi, če nimam dobavitelja?
Telekom Slovenije je v skladu z omenjenim postopkom, ki navadno traja okoli štiri tedne, svoje odjemalce pozval, naj novega ponudnika izberejo najpozneje do 10. decembra. Če odjemalec novega dobavitelja ne bi izbral, bi po zakonu o oskrbi z električno energijo samodejno prešel na zasilno oskrbo, pojasnjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Kar bi ga drago stalo: cena električne energije je pri zasilni oskrbi do 25 odstotkov višja od cen električne energije na trgu. Tudi če nimate izbranega dobavitelja, torej ne boste ostali brez elektrike, bo pa vaš mesečni račun do izbire novega bistveno višji. V sedanjih razmerah lahko to pomeni celo štirikratnik cene, opozarjajo v Gen-I. Mehanizem zasilne oskrbe je primarno sicer namenjen zaščiti odjemalcev. Samodejno se vzpostavi ob insolventnosti ali nelikvidnosti dobavitelja, SODO pa jo zagotavlja vsem gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem.
Kaj je pomembno pri izbiri dobavitelja?
Čeprav je za potrošnika cena najpomembnejša, naj ne bo edino merilo. Na zvezi potrošnikov gospodinjstvom svetujejo, da pri izbiri novega ponudnika zahtevajo pisno ponudbo, v kateri so pojasnjeni cena, morebitni dodatni stroški, vezava in pogodbena kazen za primer prekinitve pred iztekom enega leta. Spremljajte tudi morebitne popuste in dodatne ugodnosti. Dodajmo, da je v času negotovosti na trgu energentov pomemben tudi renome dobavitelja, ki ga izbiramo. Poznavalci trga opozarjajo, da je treba ob rasti cen tudi v prihodnje računati na odpovedi. To velja zlasti v primeru manjših dobaviteljev elektrike gospodinjstvom, ki se jim zaradi objektivnih ali špekulativnih razlogov dobava električne energije ne bo več izplačala. Eno izmed vodil je lahko tržni delež, ki je razviden iz infografike. Družbi Petrol in Gen-I pa sta nedavno sporočili, da imata zakupljene dovolj električne energije za leto 2022 za svoje obstoječe odjemalce in da lahko sprejemata tudi nove stranke.
Kaj pa, če želim dobavitelja zamenjati pred iztekom vezave?
Na zvezi potrošnikov predlagajo, da s pregledom pogodbe, aneksa in splošnih pogojev dobave oziroma neposredno pri dobavitelju preverite, ali je treba ob predčasnem odstopu od pogodbe dobavitelju povrniti prejete ugodnosti in/ali plačati pogodbeno kazen. Nekateri dobavitelji zaračunavajo tudi strošek izdelave obračuna za prekinitev pogodbe. Če gre za večje zneske, je smiselno z zamenjavo dobavitelja počakati do izteka vezave, opozarjajo na ZPS.
Ali lahko ostanem brez električne energije?
Električna energija je univerzalna storitev. To pomeni, da imajo gospodinjski odjemalci na svojem območju pravico do oskrbe z električno energijo določene kakovosti po razumnih, lahko in jasno primerljivih ter preglednih in nediskriminatornih cenah. Če pogodba o dobavi preneha veljati zaradi ukrepov, ki so posledica insolventnosti ali nelikvidnosti dobavitelja, mora odjemalcu dobavo po sistemu zasilne oskrbe zagotoviti operater sistema. Institut nujne oskrbe pa ščiti odjemalce, ki si zaradi premoženjskih in drugih socialnih okoliščin ne morejo zagotoviti drugega cenovno primerljivega vira energije za ogrevanje stanovanjskih prostorov oziroma za najnujnejšo gospodinjsko rabo. Operater sistema v teh primerih ne sme odklopiti. Prav tako pa odjema ne sme omejiti pod količino oziroma moč, ki je glede na okoliščine nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja. Zveza potrošnikov, zveza prijateljev mladine in nekatere druge nevladne organizacije ob tem opozarjajo, da dvig cen elektrike in plina vpliva tudi na podražitve drugih storitev in izdelkov, denimo hrane. Predlagajo nadzor maloprodajnih cen energentov, podpirajo pa tudi začasno znižanje DDV in trošarin, bon za energetsko revna gospodinjstva, energetske bone ter prepoved odklopa elektrike in ogrevanja vsaj do konca kurilne sezone.
