Glava je eden najbolj občutljivih delov telesa, zato je uporaba kakovostne čelade ključnega pomena za zmanjšanje tveganja resnih poškodb. Čelada absorbira del energije ob udarcu in tako ščiti lobanjo, a njena najpomembnejša naloga je preprečevanje pretresov in trajnih poškodb možganov. Čeprav morajo vsi modeli na evropskem trgu zadostiti standardu EN 1078, ta določa le osnovno raven varnosti. To potrjujejo tudi testi drugih organizacij, kot je nemški ADAC, kjer se občasno zgodi, da tudi dragi izdelki padejo na preizkusu. Pred leti je tako najslabšo oceno prejela čelada znamke Casco, katere prodajna cena je znašala 120 evrov, a ni prestala testa vzdržljivosti paščka za pripenjanje. To dokazuje, da niti visoka cena niti ugledna znamka nista vedno zagotovilo za brezhibno varnost.
Napredno testiranje razkriva skrite nevarnosti
Da bi odkrili dejanske razlike med izdelki, ZPS pri testiranju uporablja napredno metodologijo Certimoov, razvito na Univerzi v Strasbourgu, ki daleč presega zahteve omenjenega standarda. Medtem ko standard predvideva le nekaj osnovnih testov udarcev, metodologija Certimoov vključuje kar 18 udarnih preizkusov za vsak model. Ključna razlika je v preverjanju poševnih udarcev na nagnjeno površino, ki v resničnem življenju povzročijo rotacijsko gibanje glave. Prav te rotacijske sile so najpogostejši vzrok za hude poškodbe možganov, kot so pretresi in krvavitve, saj jih standardni testi, ki merijo le pravokotne udarce, ne zajamejo v celoti.
Pri testiranju namesto običajne preizkusne glave uporabljajo napredno glavo Hybrid III, ki je opremljena s številnimi senzorji za merjenje linearnih in rotacijskih pospeškov. Zbrane podatke nato vnesejo v kompleksen računalniški model človeških možganov, ki na podlagi sil izračuna tveganje za poškodbe pri vsakem posameznem udarcu. Skupna ocena zaščitne sposobnosti čelade tako temelji na znanstveni oceni tveganja, kar potrošniku ponuja bistveno bolj realno sliko o varnosti, ki jo izdelek nudi. Najvišjo oceno prejmejo čelade z najmanjšim ocenjenim tveganjem za poškodbe možganov.
Od boksarskega udarca do pravilnega prileganja
Rezultati takšnih testov so pogosto presenetljivi. »Med preskusom, sicer strožjim od standardnega, se je izkazalo, da bi kolesar, ki bi si na glavo nadel slabo ocenjeno čelado, pri padcu še vedno dobil udarec v moči boksarskega mojstra,« je pojasnil Boštjan Okorn, vodja testiranja pri ZPS. Posledice bi bile verjetno vsaj pretres možganov, kar poudarja pomen izbire modela, ki se dobro odreže tudi pri simulacijah zahtevnejših padcev.
A varnost ni edini dejavnik. Testi razkrivajo tudi pomembne razlike v udobju, zračnosti in praktičnosti. V zadnjih letih so vse bolj priljubljene polne, tako imenovane urbane čelade, ki z elegantnejšo obliko privabljajo kolesarje na poti v službo ali po opravkih. »Polne čelade so resda videti privlačnejše, a če nimajo ustreznih odprtin za zračenje, bo uporabnik pod njimi le stežka zadržal hladno glavo,« opozarja Okorn. Slabo prezračevanje lahko bistveno zmanjša udobje med vožnjo, še posebej v toplejših mesecih.
Pomembna je tudi pasivna varnost, torej vidnost kolesarja v mraku ali ponoči. Testi so pokazali, da so nekateri modeli povsem neprimerni za vožnjo v slabših svetlobnih pogojih, saj nimajo odsevnih elementov.
Nenazadnje pa je ključno pravilno prileganje čelade. Raziskave kažejo, da ima le malo kolesarjev čelado pravilno nameščeno, kar ne zmanjšuje le varnosti, ampak tudi udobje. Čelada mora sedeti trdno, a udobno, ne sme se premikati naprej ali nazaj, pašček pod brado pa mora biti zategnjen tako, da dopušča največ za prst prostora. Nekatere čelade povzročajo težave tudi pri nošenju sončnih očal, saj jih pritiskajo na nos, kar kaže, da je preizkus pred nakupom nujen.