Ministrstvo za naravne vire in prostor (po novem ministrstvo za okolje in prostor – MOP) je konec maja javno objavilo pobudo v postopku državnega prostorskega načrtovanja (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Zgornji Savinjski dolini od Mozirja do Ljubnega ob Savinji. Pobuda je do 30. junija javno objavljena v digitalni obliki v prostorskem informacijskem sistemu oziroma na vladnem spletnem portalu, danes pa bodo javno razgrnitev pripravili v Mozirju, kjer je pričakovati burno razpravo, saj protipoplavni ukrepi in načrtovana gradnja suhih zadrževalnikov v Zgornji Savinjski dolini močno razburjajo lokalno prebivalstvo, pa tudi kmetijsko stroko. Zlasti prebivalci, združeni v civilno iniciativo Loke pri Mozirju, še vedno menijo, da so ukrepi neutemeljeni in niti ne bodo učinkoviti, da bodo kmetje izgubili nekatera najboljša kmetijska zemljišča, močno se bo spremenila tudi narava.
V Laškem »v zraku« projekti za 25 milijonov
Za zmanjšanje poplavne ogroženosti Laškega oziroma izboljšanje poplavne varnosti je bilo medtem v načrtu za okrevanje in odpornost rezerviranih dobrih 27 milijonov evrov, za izvedbo pa naj bi zmanjkalo časa, ker bi morali biti ti zaključeni do konca tega meseca. Medtem ko se v Celju pravkar zaključuje gradnja mostu na Polulah, se na Savinji v Laškem protipoplavni ukrepi ne izvajajo. Pa čeprav spada Laško med poplavno najbolj ogrožene občine v Sloveniji, saj ga je od leta 1990 do danes prizadelo deset večjih poplav, od tega sedem v zadnjih petnajstih letih. »Za izboljšanje poplavne varnosti so bili na območju naše občine predvideni trije ključni protipoplavni ukrepi: ureditev Savinje pod Laškim (II. etapa), ureditev Savinje do ovinka na Udmatu skupaj z ureditvijo Radoblje (III. etapa) ter protipoplavni ukrepi na Rečici v Debru. Mi smo vse obveznosti v okviru dogovorov z Direkcijo RS za vode (DRSV) izpolnili, pridobili zemljišča oziroma pravice za gradnjo in gradbena dovoljenja. Medtem ko se projekt na Rečici v Debru premika v fazo izvedbe, za ukrepe na Savinji, ki bi bistveno izboljšali poplavno varnost samega mesta Laško, razpis za izbor izvajalca še vedno ni objavljen,« opozarja župan Laškega Marko Šantej, ki pa še vedno upa, da se bo denar vendarle našel tudi za projekt II. in III. etape.
A financiranje naj ne bi bilo več predvideno iz NOO. »Težava je, ker je gradbeno dovoljenje že izdano, mi pa smo DRSV priskočili na pomoč pri pripravi projektne dokumentacije ter postopku javnega naročila za izbor nadzora in izvajalca za območje Rečice, kjer je predvidena ureditev struge, gradnja nasipov in del mobilnih zagatnih sten ter meteorno odvodnjavanje za zaščito celotne stanovanjske soseske Debro, gasilskega doma in doma starejših. Na območju marijagraškega ovinka je načrtovana gradnja visokovodnega nasipa ter zadrževalnikov na pritokih Savinje, zlasti na območju Radobelj, s čimer bi zaščitili stanovanjske stavbe in cestno infrastrukturo. Omenjeni projekti so ocenjeni na okoli 25 milijonov evrov,« pravi Šantej, ki upa, da bo država denar zagotovila iz kohezije.
Ponovno preverjanje upravičenosti ukrepov
Na DRSV so nam potrdili, da so investitorji vseh treh ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti na območju Laškega in da so pristopili k pripravi vloge za financiranje v okviru programa evropske kohezijske politike 2021–2027, ker je bila izvedba projekta v časovnih okvirih NOO ocenjena kot tvegana. »Vloga za pridobitev kohezijskih sredstev je v pripravi. V postopku priprave vloge je treba zagotoviti ustrezne strokovne podlage ter odgovoriti na vprašanja, ki so pomembna za presojo upravičenosti projekta in njegovega financiranja. Kot investitor smo namreč dolžni zagotoviti, da so vprašanja ustrezno strokovno obravnavana in pojasnjena. Pri tem ima ključno vlogo projektant, ki mora strokovno opredeliti in utemeljiti pričakovane učinke posameznih ureditev ter njihov vpliv na zmanjševanje poplavne ogroženosti. Na tej podlagi bo mogoče ustrezno presoditi učinke projekta in obravnavati vprašanja, ki so pomembna za presojo njegove upravičenosti z vidika financiranja,« odgovarjajo na DRSV. Se pa zavedajo visoke stopnje pripravljenosti projektov na območju Laškega.
»Zato intenzivno iščemo vse možnosti za njihovo nadaljnjo izvedbo ter pripravo vloge skladno z zahtevami postopkov. Z občino Laško, projektanti in drugimi deležniki, ki sodelujejo pri pripravi projektov, tesno sodelujemo, saj je naš cilj, da izvedemo učinkovite ukrepe za zmanjševanje poplavne ogroženosti, ki bodo tudi finančno upravičeni,« pravijo na DRSV. Na občini Laško medtem poudarjajo, da so vse pogodbene obveznosti izpolnili, vsa projektna dokumentacija je bila recenzirana in potrjena tudi s strani DRSV. »Gre za enega najbolj pripravljenih protipoplavnih projektov v Sloveniji. Zato nas preseneča, da DRSV navaja potrebo po dodatnih strokovnih podlagah, pojasnjevanju učinkov ukrepov in preverjanju upravičenosti projekta. Za nas je to nesprejemljivo in kaže na neučinkovitost delovanja državnega aparata,« odgovarjajo na laški občini, a pozdravljajo prizadevanja, da država še vedno išče vire financiranja. »Prebivalci Laškega upravičeno pričakujejo jasen odgovor, ali država še vedno načrtuje izvedbo II. in III. etape ureditve Savinje ter v kakšnih časovnih okvirih,« pravijo na laški občini.