Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je z vršilcem dolžnosti direktorja Direkcije RS za vode Romanom Kramerjem v Celju predstavila pregled organizacijskega, finančnega, kadrovskega in projektnega stanja ministrstva ter izvajanja projektov načrta za okrevanje in odpornost (NOO) na področju voda. Ta je pokazal, da so že izvedeni vodarski projekti zmanjšali poplavno ogroženost več kot 43.500 prebivalcev Slovenije, skupna vrednost izvedenih projektov pa presega 147,7 milijona evrov. Po drugi strani zbuja skrb, da je bilo od skupno 54 prijavljenih realiziranih zgolj 18 protipoplavnih projektov ter dva podporna v skupni vrednosti dobrih 145 milijonov. Eden največjih je novi most na Polulah v Celju, katerega gradnja, ki se je začela marca lani, je stala okoli 15 milijonov evrov. Zgrajen je brez podpornih stebrov v strugi Savinje, kar omogoča boljši pretok ob morebitnih visokih vodah. »Navezuje se na bodočo celjsko obvoznico, ki naj bi razbremenila tranzitni promet skozi mesto in izboljšala prometno povezanost širše regije,« je poudarila ministrica.
Celjski župan Matija Kovač je pohvalil uspešno sodelovanje države, občine, projektantov, izvajalcev in direkcije za vode. »Celje je mesto, ki živi z vodo. Savinja in drugi vodotoki so del naše identitete. A žal voda že od nekdaj predstavlja tudi določeno tveganje ter pri Celjankah in Celjanih vzbuja strahospoštovanje, saj vemo, česa je narava sposobna,« pravi župan, ki je prepričan, da je Celje zdaj bistveno bolj varno kot v preteklosti. Da je Savinja skozi zgodovino mestu veliko dala, hkrati pa večkrat opomnila na svojo moč, je izpostavila tudi Rifljeva in se zahvalila tako projektantom kot nadzornikom, izvajalcem in drugim vpletenim strokovnjakom, ki so v tem projektu združili znanje, izkušnje in predanost.
Suhi zadrževalniki že prihodnje leto?
Rifljeva je v Celju predstavila tudi prve ugotovitve analize stanja na ministrstvu, ki ga je prevzela in po novem združuje kar tri prejšnja. »Združitev štirih resorjev pomeni poenostavitev organizacijske strukture, saj se je število organizacijskih enot zmanjšalo za skoraj 37 odstotkov, število direktoratov pa prepolovilo, manj je tudi vodstvenih funkcij, kar je korak k učinkovitejšemu upravljanju,« je prepričana ministrica, ki je podala tudi oceno, da na posameznih proračunskih postavkah manjka nekaj manj kot 20 milijonov evrov že načrtovanih oziroma s pogodbami zavezanih sredstev. »Z določenimi prihranki, ki smo jih našli na nekaterih proračunskih postavkah, predvsem na stanovanjskem področju, kjer zaradi manjšega povpraševanja ne bo treba v predvidenem obsegu subvencionirati obrestnih mer, bomo lahko ta sredstva prerazporedili tja, kjer jih primanjkuje.
Na primer za zapiranje Premogovnika Velenje, kjer manjka okoli 15 milijonov evrov. Trenutno pripravljamo rebalans, po katerem ostaja nepokritih še okoli pet milijonov, a imamo nekaj rezerv pri mehkejših vsebinah. Če posameznih projektov ne bomo izvedli, bomo sredstva lahko prerazporedili in proračun lažje uravnotežili,« pravi Rifljeva, ki se je dotaknila tudi evropskih kohezijskih sredstev, kjer so zaznali resno tveganje. Do 15. junija je bilo iz veljavnega proračuna v višini 548 milijonov evrov realiziranih zgolj 94 milijonov oziroma 17 odstotkov. »Razlogov za to je več, težave bomo reševali z odpravo ozkih grl, nadomeščanjem ključnih kadrov, uvedbo enotnih navodil, tedenskim spremljanjem rokov ter jasno določeno odgovornostjo za vsako posamezno vlogo,« je napovedala ministrica, ki se je dotaknila tudi izvajanja NOO v zaključni fazi in katerega največji obseg črpanja je predviden ravno v tretjem četrtletju letošnjega leta, predvsem v juliju in avgustu, deloma septembru. Skupna vrednost projektov je znašala 340 milijonov evrov brez DDV, a Slovenija priložnosti za črpanje žal ni izkoristila.
A krivda ni na občinah, temveč državi, ki občinam ni zagotovila zadostne podpre, da bi bili projekti uspešno pripeljani do konca. Med temi se je znašlo tudi Laško, a je vršilec dolžnosti direktorja direkcije za vode Roman Kramer prepričan, da bodo projekt uspešno pripeljali do konca. Ob tem opozarja, da so se podnebne razmere bistveno spremenile, saj je vse več ekstremnih dogodkov na posameznih mikrolokacijah, ki povzročijo veliko škode. »Temu se bo zato treba prilagoditi. In jasno postaviti pravila, kje je gradnja dovoljena in kje ni, zato bomo še letos spremenili poplavno uredbo,« je napovedal Kramer. In hkrati napovedal skorajšnjo gradnjo prvih suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini. »Brez njih ne bo šlo, saj niso pomembni le za zaščito Celja in Laškega, temveč za celotno Savinjsko dolino. Seveda pa moramo s kmeti najti skupni jezik ter jasno določiti zneske odškodnin v primeru, da bodo zemljišča ob visokih vodah namenjena zadrževanju vode. Možnosti za razumen dogovor obstajajo,« je prepričan Kramer.