Večina političnih strank, ki sodelujejo na državnozborskih volitvah, se je odzvala na vprašalnik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), s katerim je ta želela pridobiti njihova stališča o temah, pomembnih za čebelarje. Sporočili so, da odgovorov na dvanajst postavljenih vprašanj niso prejeli od Ruparjevih upokojencev, Erjavčevega Zaupanja in Kordiševe stranke Mi, socialisti. Pet list (Zeleni Slovenije + SG, Slovenska nacionalna stranka, Rešitev, Demokrati Anžeta Logarja in koalicija Alternativa za Slovenijo) je podprlo prav vsa prizadevanja ČZS, zajeta v vprašanjih, medtem ko je koalicija Levice in Vesne na vprašanja, ali bi podprli …, zgolj enkrat odgovorila z da, sedemkrat z ne, v štirih primerih pa se ni opredelila.
Rad bi nadomestilo za opraševalni servis čebel
»Slovenija nima svoje letalske družbe. Postavljamo hipotetično vprašanje, ali podpirate, da se, če bo ustanovljena nova letalska družba, ta poimenuje po čebeli, na primer Air bee Slovenia?« To je bilo prvo vprašanje, ki ga je pred volitvami ČZS postavila političnim strankam, da bi se malo zdrznile, je za Dnevnik pojasnil predsednik zveze Boštjan Noč. Prepričan je, da bo Slovenija prej ali slej znova ustanovila letalsko družbo, zato se je vprašal, zakaj se ne bi imenovala po čebeli, ki leti po zraku in po kateri je Slovenija prepoznavna. »To je lahko zanimiva zgodba,« meni Noč. Kaj pa politiki? Levica z Vesno je proti takšnemu predlogu, Prerod, Svoboda, Resnica in SDS se niso opredelili, drugi so za.
Slovenski čebelarji si že od leta 2003, ko so edinkrat doslej izpeljali stavko, prizadevajo, da bi vsak čebelar prejel podporo na panj kot nadomestilo za opraševalni servis čebel. »Evropska unija tovrstne pomoči doslej ni dovoljevala, od letos pa jo je mogoče izplačevati kot okoljski ukrep,« je dejal Boštjan Noč. Do vprašanja, ali bodo podprli zagotovitev denarja za ta namen (dva milijona evrov na leto oziroma deset evrov po panju), se Prerod in Levica z Vesno nista opredelila, druge liste pa so odgovorile pritrdilno.
Medovite rastline na vsaj 80 odstotkih javnih površin?
ČZS se zavzema tudi za uzakonitev obveznosti, da bi morale na najmanj osemdesetih odstotkih javnih površin rasti medovite rastline. Svoboda, Levica z Vesno, NSi s SLS in Fokusom ter SDS se niso opredelili, drugi ta predlog podpirajo. »Ne razumem tistih, ki ga ne. Govorimo o podpori divjim opraševalcem, ki bi imeli od tega največ, saj imajo čebele v nasprotju z njimi intenzivne paše,« se čudi Noč. In se sprašuje: »Ali ne bi bilo lepo, če bi bila mesta cvetoča? Lipa, kostanj, javor, vse to je medovito.«
Prvi mož slovenskih in evropskih čebelarjev je tudi poudaril, da se že dve desetletji pogovarjajo o tem, da bi bilo treba pred prvim spisom čebelarja v register čebelnjakov terjati, da ima osnovno čebelarsko znanje. »Ne zahtevamo obveznega izobraževanja, da bi nekdo služil na teh ljudeh. Zagovarjamo le, da mora imeti čebelar neko osnovno znanje, da z neznanjem ne dela škode sosedu. Če je na sto čebelarjev samo eden takšen, dela škodo vsem stotim,« je prepričan Noč. Koalicija Levice in Vesne takšnega predloga ne podpira, vse druge liste ga. Skoraj identični odgovori so bili pri vprašanju, ali se bodo interventno lotili reševanja problematike tujerodnih sršenov v Sloveniji. Ta je zlasti pereča v obalno-kraški regiji. Levica in Vesna sta tudi tokat rekli ne, SDS se ni opredelila, druge liste so odgovorile pritrdilno.
Tradicionalni slovenski zajtrk bi razširili na vse javne ustanove
Do vprašanja, ali bodo podprli predlog ČZS o nacionalni kampanji Slovenci kupujemo slovensko, se Levica in Vesna nista opredelili, odgovori preostalih so bili pritrdilni. Levica z Vesno je tudi edina, ki ne podpira želje ČZS, da bi v osnovnih šolah uvedli obvezen naravoslovni dan o pridelavi slovenske hrane. »Zakaj ne bi imeli osnovnošolci v devetih letih en takšen naravoslovni dan?« se sprašuje Noč.
Vse liste so enako kot na prejšnje odgovorile tudi na vprašanje, ali bodo nadaljevali projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (sestavljen je iz mleka, masla, kruha, medu in jabolk ali drugega svežega ali suhega sadja brez dodanega sladkorja) in ga razširili na vse javne ustanove v Sloveniji. Njegova pobudnica je bila prav čebelarska zveza, poteka že petnajst let, za zdaj le v vrtcih in šolah. »Govorimo, da je treba podpreti slovensko kmetijstvo. To lahko naredimo prav z nakupom lokalno pridelane hrane. Država šolam in vrtcem plača ta zajtrk. Lahko bi ga imeli tudi v bolnišnicah, domovih starejših …« je sklenil Boštjan Noč.