Vojni med ZDA in Iranom ni videti konca. Iran še vedno blokira ladijski promet skozi Hormuško ožino, skozi katero je pred vojno potekala približno petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG). V soboto je ožino prečkalo le pet blagovnih ladij, v nedeljo ni bilo načrtovanih prečkanj te plovne poti, je poročala Reuters. Koliko tankerjev je ožino prevozilo z izklopljenimi transponderji, ni mogoče oceniti.
Poletna suša je sočasno izsušila evropske vodotoke in s tem bistveno znižala proizvodnjo hidroelektrarn. Zaradi ekstremne vročine je bilo treba omejiti obratovalno moč jedrskih elektrarn, varnostni ukrep je doletel tudi krško jedrsko elektrarno. Kako našteti dejavniki vplivajo na prihodnjo ceno energentov in elektrike v Sloveniji? Ali nas čakajo podražitve, in če da, kolikšne bodo?
Cena nafte brent se giblje blizu 90 ameriških dolarjev za 159-litrski sod. Če bodo industrializirane države še naprej praznile svoje naftne rezerve, utegne to izčrpavanje svetovnih zalog ceno potisniti proti sto dolarjem, so opozorili analitiki pri Commonwealth Bank of Australia. Sporočila vodstva iranskega režima ne kažejo na sproščanje blokade. Zahteva je, da morajo ZDA dokončno končati vojno proti Iranu in njegovim zaveznikom v regiji ter sprostiti zamrznjena iranska sredstva. Šele nato se je iranski režim pripravljen pogajati o umiku blokade.
Iranski režim diktira razmere na energetskih trgih
»Ta ožina se bo odpirala in zapirala le pod iranskim poveljstvom. Dokler ne sprejmete resničnosti poraza in se ne prenehate predajati fantazijam, bo Iran nadaljeval izvajanje blokade,« je na omrežju X objavil namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem sporočil, naj se prebivalci ZDA pripravijo na nadaljnje visoke cene goriva.
Kakšna so predvidevanja za Evropo in Slovenijo? »Evropski energetski trgi ostajajo izrazito izpostavljeni geopolitičnim in ponudbenim tveganjem,« uvodoma poudari Marko Senekovič s katedre za politično ekonomijo mariborske ekonomsko-poslovne fakultete.
Doslej so cenovni šok, ki ga je povzročilo zaprtje Hormuške ožine, blažili alternativne transportne poti, sproščanje strateških zalog in predvsem izrazito zmanjšanje kitajskega uvoza nafte. Sočasno je za stagnacijo svetovnega povpraševanja po nafti poskrbelo še ohlajanje industrijske aktivnosti. Ti blažilni dejavniki imajo omejitve, opozarja Senekovič, »zato porazdelitev cenovnih tveganj ostaja izrazito nagnjena navzgor«.
Cena nafte utegne letos še močno nihati, Senekovič ob odsotnosti večjih dodatnih pretresov pričakuje povprečno ceno pod 90 dolarjev za sodček z možnimi znatnimi kratkotrajnimi odstopanji, medtem ko bi nadaljnje motnje na Bližnjem vzhodu lahko cene občutno dvignile. »Cene bi tako lahko zrasle tudi do 120, ob konkretni izrazitejši eskalaciji pa tudi do 150 dolarjev za sodček,« opozarja predavatelj z mariborske univerze.
Kako krizne razmere poganjajo draginjo pogonskih goriv v Sloveniji? »Cene goriv so v pomembni meri odvisne od gibanja cen nafte na sredozemski borzi, prav tako od sprememb na področju reguliranega dela cene, kjer imajo največji pomen trošarine in DDV,« odgovarja Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Analitiki na FocusEconomics pričakujejo v prihodnjih mesecih padec cen nafte brent (ta pretežno sledi cenam na sredozemski borzi) na 68 dolarjev za sodček v septembru, do 62 dolarjev v decembru 2026. »Naša ocena je sicer nekoliko višja, vendar je treba poudariti, da so kratkoročne cene izrazito pod vplivom konflikta na Bližnjem vzhodu,« pravi Ivanc. »Pod črto – z največjo verjetnostjo ne pričakujemo dvigov cen goriv, pričakujemo pa dvig trošarin, ki bo zmanjšal padec cen goriv.«
Pozimi grozi pomanjkanje utekočinjenega zemeljskega plina
Evropska skladišča zemeljskega plina so tako prazna, kot niso bila že 15 let. Hranilniki zemeljskega plina bi morali biti 1. julija vsaj 70-odstotno polni, včerajšnje povprečje EU je komaj preseglo 60 odstotkov, je razvidno iz podatkov portala AGSI. Pred letom dni je bilo evropsko povprečje za 13 odstotnih točk višje. Slovenija nima lastnih skladiščnih zmogljivosti, Geoplin jih najema v sosednjih državah, največ v Avstriji.
»Za Evropo je tveganje na trgu zemeljskega plina še pomembnejše,« poudarja Senekovič. Če se bo izpad katarske proizvodnje utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) nadaljeval do decembra, utegne priti do dokaj velikega globalnega primanjkljaja tega energenta. »Kombinacija hladne zime, omejenih dobav LNG in nizkih zalog bi zato lahko povzročila porast cen zemeljskega plina,« napoveduje sogovornik.
Glede na opisane razmere na veleprodajnih trgih se utegne zemeljski plin za gospodinjstva podražiti, dodaja Ivanc. Dvig cen je verjeten že oktobra, ob začetku kurilne sezone. Senekovič izpostavlja še okoliščino, da so zaradi proizvodne strukture evropskega energetskega trga cene elektrike še vedno tesno povezane s cenami zemeljskega plina, še zlasti pozimi, kar dodatno povečuje tveganje podražitev električne energije za evropske odjemalce.
Dobavitelji elektrike (še) niso napovedali podražitev
Ivanc dopušča scenarij, po katerem bi se že jeseni podražila elektrika za gospodinjstva, a se mu zdijo podražitve verjetnejše šele z novim letom. »Veleprodajne cene električne energije v prvih osmih mesecih so za okoli 15 odstotkov višje kot lani, zato bo od prihodnjih mesecev odvisno, za koliko bi se cene v letu 2027 lahko uskladile,« poudarja. »Prav tako ne smemo zanemariti morebitne intervencije vlade pri uskladitvi cene za gospodinjstva, ki bi lahko zamejila velikost dviga.«
V nasprotju s cenami naftnih derivatov je prenos cenovnih gibanj z veleprodajnih trgov električne energije in plina v končne cene dolgotrajnejši, je še opozoril Umar. In dodaja: »Najav podražitev ponudnikov električne energije za gospodinjstva za zdaj še nismo zasledili.«
Nedvoumna so bila spomladanska opozorila Umarja: Dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine in z njo povezane podražitve fosilnih goriv bi utegnili upočasniti gospodarsko rast v Sloveniji, zlasti izvoz in investicije, povečali bi se tudi inflacijski pritiski zaradi višjih cen energentov.
»Trajnejše zvišanje povprečne cene nafte na 120 ameriških dolarjev za sodček bi povprečno inflacijo povišalo za okoli 2,5 odstotne točke, gospodarsko rast pa – predvsem zaradi upočasnjene rasti tujega povpraševanja in višjih stroškov – upočasnilo za 1,5 odstotne točke,« je napovedoval marca. Po takšnem scenariju bi povprečna inflacija poskočila z 2,5 na pet odstotkov; letošnja napovedana gospodarska rast bi padla na komaj 0,5 odstotka.
Umar: Inflacija bo višja od spomladanske napovedi
Čeprav Hormuška ožina ostaja neprehodna, se ta negativni scenarij (še) ni uresničil. »Za Slovenijo se za letos napoveduje nekoliko manj kot 2-odstotna gospodarska rast in okrog 3,5-odstotna inflacija,« ugotavlja Senekovič. »Morebiten nov zimski energetski šok bi slovenska gospodinjstva in podjetja neposredno prizadel prek višjih cen goriv, plina in elektrike, posredno še dodatno prek slabše konkurenčnosti gospodarstva in hkratnega šibkejšega povpraševanja naših ključnih evropskih trgovinskih partneric.«
»Ocenjene podražitve ne bodo tako velike, da bi bistveno spremenile naš pogled na inflacijo,« pravi Ivanc. »Letos pričakujemo v povprečju 3-odstotno rast cen življenjskih potrebščin, v letu 2027 naj bi se ta umirila pri 2,8 odstotka.«
V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj že pripravljajo jesenske napovedi gospodarskih gibanj. »Glede na trenutna inflacijska gibanja ocenjujemo, da bo inflacija letos in tudi v prihodnjem letu višja od naše pomladanske napovedi, ki smo jo pripravili tik pred izbruhom vojne na Bližnjem vzhodu,« urad pojasnjuje Dnevniku. Takrat je za letošnje leto napovedal 2,6-odstotno medletno inflacijo, za leto 2027 pa 2,3-odstotno. Višje cene nafte zaradi vojne v primerjavi s predpostavljenimi v letošnji pomladanski napovedi so v zadnjih mesecih že privedle do približno za 0,8 odstotne točke višje inflacije, je še zapisal Umar.
