Občinske, regijske in državna komisija, ki ocenjujejo škodo v kmetijstvu zaradi neugodnega vremena, to počno v pisarnah. Občinske komisije v informacijski sistem Ajda zgolj vnašajo podatke o stopnji poškodovanosti posamezne kulture, ki jim jih na podlagi preliminarne ocene kmetijske svetovalne službe, določene na ravni katastrskih občin, sporočajo kmetje. Slednji si tako škodo sami ocenijo, zato so številke v nemalo primerih močno napihnjene, pomoč države pa lahko v tej zmedi dobijo celo tisti, ki sploh niso bili oškodovani. V teh komisijah praviloma sedijo ljudje brez agronomskega znanja. Škodo evidentirajo, ko so pridelki že v kaščah ali na trgovskih policah, zato tudi po tej plati ni podlage za vsaj približno realno oceno. Po pozebi in suši v letu 2025 so jo ocenili šele decembra. Državna komisija politike že leta poziva k razmisleku o smiselnosti ocenjevanja in izplačil državne pomoči, ti pa še naprej delijo bombončke v obliki zapoznele in nepravične proračunske pomoči. K sistemski spremembi ocenjevanja škode v kmetijstvu zaradi vremenskih tveganj jih je zdaj pozvalo tudi štirinajst županov občin jugovzhodne Slovenije.
Pri sovaščanih ali sorodnikih ne smejo ceniti
»Med škodo, ocenjeno čez palec, ki jo na podlagi ocene kmetijske svetovalne službe prijavijo kmetje, in med tisto, ki jo na kraju samem ocenijo strokovno usposobljeni zavarovalniški cenilci, je velikanska razlika,« je v pogovoru za Dnevnik nedavno poudaril Miran Klinc, predsednik občinske komisije za ocenjevanje škode v Ormožu. Pri Agro Zavarovalnici, ki poleg Triglava še edina sklepa kmetijska zavarovanja pridelkov, smo preverili, kako se lotevajo ocenjevanja škode. »Pri nas cenitve opravljajo zgolj ljudje, ki imajo formalno agronomsko izobrazbo, osebne izkušnje s kmetovanjem in ki se redno udeležujejo naših izobraževanj. Cenilec, ki je sokrajan kmeta s poškodovano površino, ki z njim kakor koli poslovno sodeluje ali sta sorodstveno oziroma prijateljsko povezana, ne sme ceniti,« je pogovor začel direktor Agro Zavarovalnice Bojan Bratkovič.
In nadaljeval: »Ne delamo pavšalnih cenitev in tudi ne ocen škode, ne da bi si na terenu ogledali vsak GERK (vsako njivo ali trajni nasad, op. p.), na katerem je bila prijavljena škoda. Cenilci škodo pregledajo na vsaj treh različnih koncih, da dobijo povprečno poškodovanost GERK-a. Škode ne ocenjujemo po katastrskih občinah, kot to počne država, kajti toča lahko na eni strani ceste pridelek popolnoma uniči, na drugi strani pa ni nobene škode. Ker si rastlina po toči do določene mere opomore, imamo pri vseh rizikih razen pri riziku suše vedno predcenitev in končno cenitev. Najprej evidentiramo razvojno stopnjo rastline v trenutku toče in splošno stanje polja ali nasada, končno cenitev pa opravimo pred spravilom pridelka, ko je kultura izoblikovana. Šele takrat je mogoče realno oceniti škodo oziroma dejansko izgubo pridelka. Trditve dan po toči, kako je vse poškodovano osemdesetodstotno ali več, pogosto niso realne, zato takšne zgodnje ocene še ne predstavljajo dejanskega obsega škode, lahko pa vplivajo na pričakovanja glede začetka uradnega postopka ocenjevanja škode po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč in na izplačila državne pomoči.«
Slovenija ni ena njiva
Pri suši je škoda po Bratkovičevih navedbah odvisna tudi od tal, zato so lahko velike razlike v poškodovanosti že na isti njivi. »O povprečni škodi ne moremo govoriti, saj Slovenija ni ena njiva. Že na majhnih razdaljah so lahko škode zelo različne. Imamo tudi različne časovne razporeditve padavin, različna tla, različne naklone, različno prehranjenost rastlin, različne načine obdelave tal. Vse to vpliva na stopnjo poškodovanosti kultur. Na peščenih tleh je škoda večja. Na ravni katastrskih občin škode torej ni mogoče ocenjevati. Takšen način ocenjevanja za zavarovalnico ne bi bil vzdržen, saj bi lahko vodil v pomembno povečanje neupravičenih izplačil in s tem ogrozil dolgoročno vzdržnost sistema,« je prepričan Bratkovič.
Pojasnil je tudi, da njihovi cenilci večino GERK-ov pogledajo vsaj dvakrat. »Vsak GERK pogledata po dva cenilca, v primeru pritožbe tudi po štirje. Pri cenitvah uporabljajo tehnična sredstva, kot so računalniška tablica z naloženim cenitvenim sistemom, droni, tehtnice, lestvice …« je nanizal prvi mož Agro Zavarovalnice.
Škode iz pisarn ni mogoče ocenjevati
Povedal je, da se zavedajo obstoja umetne inteligence in satelitskih posnetkov, toda ti podatki so po njegovih besedah v tem trenutku še zelo nezanesljivi. »Če bi obstajala realna možnost, da bi škodo ocenjevali iz pisarne in s pomočjo umetne inteligence, ne da bi stopili na njivo, bi to že zdavnaj uvedli,« je dejal Bratkovič in dodal, da je letos cenitve škode zanje opravljalo osemnajst Slovencev. Zaradi množičnosti škod so jim pomagali tudi Avstrijci, saj je Agro Zavarovalnica podružnica avstrijske zavarovalnice Österreichische Hagelversicherung.
»Naša matična firma ima podružnice v sedmih državah. Če bi delovala samo pri nas, bi glede na precej nizko stopnjo zavarovanosti kmetovalcev najverjetneje že prenehala delovati, saj je Slovenija močno ogrožena, kar zadeva izpostavljenost različnim vremenskim tveganjem. Podobno velja za avstrijsko Štajersko, kjer pa je zavest kmetovalcev glede zavarovanj bistveno višja kot pri nas. Avstrijski kmetje imajo zavarovanih več kot devetdeset odstotkov kmetijskih površin, naši le okoli trideset odstotkov,« je državi primerjal Bojan Bratkovič in v nadaljevanju povzel dosedanjo škodno statistiko v tem letu. »Do konca preteklega tedna smo ocenili (pregledali) 32.140 GERK-ov oziroma 60.018 hektarjev kmetijskih površin. Na istem GERK-u/hektarju je bilo lahko zaradi različnih škodnih dogodkov več ogledov. Cenilci so opravili 7447 ur terenskega dela. Zavarovancem smo doslej v tem letu izplačali rekordnih 12.072.707,52 evra odškodnin, največ zaradi toče, sledita suša in spomladanska pozeba,« je naštel direktor Agro Zavarovalnice.
Pomoč je treba deliti pravično
Zanimal nas je tudi njegov pogled na državni sistem ocenjevanja kmetijske škode zaradi naravnih nesreč. »Ne vem točno, kdo, kdaj in po kakšni metodologiji ocenjuje škodo. Pri tem je pomembno, kakšne so strokovne kompetence ocenjevalca, da ni v konfliktu interesov, kakšna metodologija se uporablja ter ali je bila škoda ocenjena neposredno na terenu in v času, ko je bil pridelek še na njivi. Naše cenilce pri cenitvah vodi računalniški sistem. Za vsako kulturo se ve, kaj ocenjujejo in merijo,« je še poudaril Bratkovič.
Vidi rešitev v tem, da bi država kmete bolj spodbujala k zavarovanju proizvodnje in da bi škodo ocenjevali strokovno usposobljeni cenilci? »Ali bodo kmete spodbujali k zavarovanju, naj se pristojni sami odločijo, pri ocenjevanju pa naj vzpostavijo takšen sistem, da bodo lahko pomoč razdelili pravično. V sedanjem sistemu ima morda nekdo večjo škodo, kot so mu jo priznali, lahko pa se tudi zgodi, da je pomoč dodeljena v primerih, kjer dejanska škoda ni v celoti primerljiva s prijavljeno.«
Država naj subvencionira zavarovalne premije tudi za sušo
Agro Zavarovalnica v Sloveniji posluje trinajst let. V začetku je kmetijska zavarovanja sklepalo pet zavarovalnic, ostali sta samo dve. Zakaj? »Po moji oceni je bil eden od razlogov tudi ta, da niso imele dovolj razvitega oziroma vzdržnega sistema cenitev. Če škodo nekajkrat preplačaš, imaš težave s pozavarovalnicami in z dolgoročno finančno vzdržnostjo. Ključen je program za cenitve škode, v katerem je ogromno znanja, zato za vzpostavitev takšnega sistema potrebuješ desetletja,« je prepričan Bratkovič.
Če bi bil kmetijski minister, kako bi se lotil boja z vremenskimi tveganji? »Ker mora biti sistem zavarovanj dolgoročno finančno vzdržen, bi izpeljal predloge, ki smo jih na pristojne naslovili v začetku letošnjega avgusta, vendar nam nanje še niso odgovorili. Ministrstvu za kmetijstvo smo med drugim predlagali, naj sofinanciranje zavarovalnih premij razširi tudi na sušo. Kmetovalcem bi s tem olajšali dostop do obstoječih zavarovanj in hkrati ustvarili boljše pogoje, da bi bilo mogoče zavarovanje za sušo ponuditi še pri drugih kulturah, kot so travinje, sadje in grozdje,« je pojasnil sogovornik. Ker so nekatere subvencionirane zavarovalne vsote za določene kulture (grozdje, čebula, jabolka, hmelj, oljne buče, jabolka …) prenizke, je Agro Zavarovalnica predlagala njihovo povišanje. Prepričani so namreč, da bi moral kmetovalec prejeti odškodnino, ki ustreza dejanski izgubi njegovega prihodka. »V Avstriji zavarovalne vsote, do katerih država subvencionira zavarovalne premije, niso omejene. Zavarovalno vsoto si glede na pričakovani pridelek izbere kmetovalec sam,« je pojasnil prvi mož Agro Zavarovalnice. In sklenil: »Upamo, da bo država upoštevala naše predloge, saj bi to koristilo kmetom, davkoplačevalcem, zavarovalnicam in vsem drugim vključenim.«