Uprava za varno hrano, tedaj še pod vodstvom generalne direktorice Vide Znoj, je našo novinarko prijavila Novinarskemu častnemu razsodišču zaradi njenih poročil in komentarjev o delovanju uprave v primeru odkritih nepravilnosti pri poslovanju ekološkega čebelarstva Vajda. Uprava in Vida Znoj sta novinarki očitali, da ju v svojih člankih namerno prikazuje v negativni luči, osebno žaljivo predstavlja podatke in dejstva, ne navaja virov, zavaja bralca, spodkopava ugled in integriteto UVHVVR, javno izpostavlja generalno direktorico Vido Znoj, jo prikazuje kot nekompetentno za opravljanje funkcije …
Urni pri zanikanju, počasni pri obveščanju
Častno razsodišče je pritrdilo novinarki, ki je vse očitke o kršitvah določb poklicnega kodeksa zavrnila, ob tem pa je opozorila, da uprava za varno hrano ni pravočasno odgovarjala na njena vprašanja ali pa nanje sploh ni odgovarjala. Tako je kot poklicno neoporečno obveljalo tudi novinarkino stališče, zapisano v enem od domnevno spornih člankov (»Novi komunikacijski zdrsi uprave za varno hrano«, Dnevnik, 17. 1. 2025), da so na upravi »urni pri zanikanju, počasni pri obveščanju«. Stališče, da je tako delovanje uprave nevarno, na kar je opozorila novinarka v komentarju »Nevarna uprava za varno hrano« (Dnevnik, 21. 1. 2025), predstavlja po Novinarskem častnem razsodišču novinarkino mnenje, podprto s podatki.
Novinarsko častno razsodišče je presojalo tudi o očitkih, da je novinarka Tatjana Pihlar generalno direktorico uprave Vido Znoj neutemeljeno javno izpostavljala v zvezi z njenim političnim položajem. NČR je ugotovilo, da pritožnica teh očitkov ni utemeljila. »Mnenje pritožnice, da novinarka Vide Znoj ne bi smela omenjati z imenom, kaže, da uprava ne razume svoje odgovornosti in odgovornosti direktorice do javnosti,« je zapisalo Novinarsko častno razsodišče. Dodali so, da je bila javnost seznanjena s primerom čebelarja, ki je bil prekrškovno obravnavan in kasneje kazensko ovaden, prav zaradi novinarkinih prispevkov.