Bilanca Bržanovih dveh mandatov ni enoznačna. Med dosežki so vlaganja v širitev kanalizacijskega omrežja v zaledju, športno infrastrukturo, kulturo, socialo in nadaljevanje stanovanjske gradnje. Med večjimi projekti velja izpostaviti prenovo nekdanjega skladišča soli Libertas v kulturno stičišče in ureditev zelene infrastrukture na Bonifiki.
Novo podobo je dobilo tudi kopališče v Žusterni. V sodelovanju z republiškim stanovanjskim skladom je bil uresničen eden vidnejših stanovanjskih projektov Nova Dolinska. Toda urejena obala in nova infrastruktura še ne pomenita, da so rešeni tudi širši razvojni problemi mesta. Bržan je sam priznal, da z gospodarskim razvojem ni zadovoljen in da do resnega preboja še ni prišlo.
Priložnosti onkraj logistike
Obalno-kraška regija s Koprom v središču sicer sodi med gospodarsko najmočnejša območja Slovenije, a se hkrati sooča z izrazitim socialnim paradoksom: visokim tveganjem socialne izključenosti, energetsko revščino in velikim deležem starejšega prebivalstva. Pomembno vprašanje je tudi, koliko možnosti za zaposlitev in karierni razvoj ima mesto zunaj svojih najmočnejših dejavnosti.
Na junijski javni tribuni o razvoju Kopra do leta 2050 so občina, Luka Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper, Primorska gospodarska zbornica in drugi deležniki poudarili, da je treba obstoječemu logističnemu stebru dodati nove razvojne dejavnosti. Med priložnostmi so izpostavili modro ekonomijo (višje dodane pomorske storitve, zeleno in digitalno pristanišče, modra biotehnologija, trajnostna marikultura), srebrno ekonomijo kot odgovor na staranje prebivalstva ter trajnostno kmetijstvo in turizem. Ključno vprašanje bo, kako te usmeritve pretvoriti v konkretne naložbe, nova podjetja in kakovostna delovna mesta.
Prometna razbremenitev predvsem v rokah države
Ne zgolj za Mestno občino Koper, temveč celotno slovensko Istro ostaja strateški izziv zanesljiva vodooskrba. Investicijski program za povezovanje vodovodnih sistemov več primorskih občin je potrjen, a to je šele korak proti izvedbi. Pri financiranju občine računajo na nepovratna sredstva EU in državnega proračuna.
Podobno velja za prometno razbremenitev: prometna navezava Luke Koper na avtocestno omrežje, ki je v gradnji, ter že dolgo načrtovana hitra cesta proti hrvaški meji sta predvsem stvar države in Darsa. Bržan poudarja, da se je pri državnih projektih sodelovanje v zadnjih letih izboljšalo. Del prometnih težav bi bilo mogoče reševati tudi na občinski ravni. Prebivalci si želijo predvsem boljših povezav med mestom in zaledjem, dobro delujočega javnega prevoza in urejenih parkirišč.
Pereč problem ostaja tudi pomanjkanje stanovanj kljub nekaterim zasebnim in javnim naložbam. Na dostopnost stanovanj za bivanje v Kopru kot eni najbolj turističnih občin vpliva tudi kratkotrajno oddajanje, a se je občinski svet nazadnje odločil, da kratkotrajno oddajanje kljub drugačnim priporočilom strokovne analize dopusti do 270 dni na leto na vseh območjih občine, vključno s stanovanjskimi. Občina poleg tega opozarja na veliko število nenaseljenih nepremičnin, ki so zaradi zapletenih zapuščinskih postopkov težko dostopne trgu. Učinkovitejše reševanje tega problema bi zahtevalo tudi zakonske spremembe na državni ravni.
Skupni imenovalec opozicijskih kritik je tudi premalo premišljeno prostorsko načrtovanje. Po obdobju Borisa Popoviča, ki je z velikimi, a tudi kontroverznimi posegi dodobra spremenil podobo mesta, se postavlja vprašanje, kako mesto razvijati naprej, ne da bi pri tem pod pritiskom investicijskih interesov izgubljalo svojo prepoznavnost in kakovost bivanja, sploh v mestnem jedru.