Že parkirišče ob letališču Jožeta Pučnika Ljubljana daje slutiti, da so razmere izredne. Polnijo ga redko parkirani avtomobili, na poti do potniškega terminala pa namesto običajnega vrveža brnijo le stroji na gradbišču novega potniškega terminala. Vstop v obstoječi potniški terminal brez dokazila o napovedanem poletu ni dovoljen, zato nas vanj pospremi Brigita Zorec, vodja korporativnega komuniciranja pri Fraportu Slovenija.
Še bolj samotno kot ob njem je v notranjosti terminala. Tam danes dopoldne nismo srečali niti enega potnika, ki bi za seboj vlekel kovček. »Naslednje letalo bo pristalo šele zvečer,« nam pojasni Zorčeva. Konec oktobra so v Fraportu napovedali, da bo z Brnika v zimski sezoni deset letalskih povezav v devet evropskih držav ponujalo devet prevoznikov. V obdobju z največjo frekvenco naj bi bilo na voljo 60 letov na teden. Za zdaj se napovedi še ne uresničujejo. »Zgodi se, da kakšen dan letališče popolnoma sameva in na njem ni prav nobenega potnika. Pri nas so bili vselej najbolj živahni poletni meseci, pozimi je potnikov vedno manj. Je pa seveda praznični čas povezan tudi s potovanji in prihodi domov, k svojim bližnjim. Letališče je letos zaradi številnih omejitev in posledično skromnega števila potnikov prazno, pusto,« opisuje naša sogovornica.
Več zasebnih poletov
Če so v najbolj živahnih časih, ko je tudi Adria Airways še delovala, poleti našteli tudi po 100 letov na dan, jih je po zadnjih omejitvah zaradi epidemioloških razmer 12 na teden. »Vsi letalski prevozniki se prilagajajo razmeram,« opisuje naša sogovornica in dodaja, da največ, pet letov na teden, trenutno pripada Lufthansi, štirje Air Serbii in trije družbi Turkish Airlines. »Nekoliko več je zasebnih poletov, ki se jih poslužujejo tisti, ki morajo leteti zaradi nekega tehtnega razloga, vendar poti ne morejo opraviti z rednimi prevozi,« pojasnjuje Zorčeva. Potniki se na letališču trenutno ne morejo okrepčati, saj so vsi lokali zaprti, z letališča jih lahko odpeljejo le taksisti ali domači.
Za razmere je vsekakor kriva epidemija, ne pa stečaj Adrie Airways. Propadli slovenski letalski prevoznik je po besedah Zorčeve prepeljal polovico potnikov, ki so se mudili na letališču, ostali so uporabljali prevoze drugih letalskih družb. Potem ko se je zgodba Adrie zaključila s stečajem, so drugi prevozniki zelo hitro začeli dodajati dodatne lete na linijah, kjer je letela tudi Adria, nadomeščati njene povezave in uvajati nove. »Po projekcijah z začetka leta bi bilo letos ne glede na Adriin stečaj število potnikov le za desetino nižje kot lani. V poletni sezoni je denimo letenje napovedalo kar 17 letalskih prevoznikov. Zaradi epidemije seveda veliko prometa ni bilo realiziranega,« pravi Zorčeva.
Zaposleni imajo raje običajen vrvež
Zaposlenim, ki na letališču opravljajo različne dejavnosti, takšne razmere ne ustrezajo. Med varnostnim pregledom sta nam varnostnika zaupala, da imata raje vrvež in veliko dela. Ker morajo skozi varnostni pregled tudi zaposleni, ki s terminala vstopajo na letalsko stezo, nista povsem brez dela, pravita. Daleč od tega, da bi čakali križemrok, pa so zaposleni na okencu za pomoč potnikom. Telefoni z vprašanji (potencialnih) potnikov namreč kar naprej zvonijo, pravi ena od tamkajšnjih zaposlenih. Na dan dobijo okoli 35 takšnih klicev, saj ljudi zanima, kam in na kakšen način se sploh sme potovati. Pogosto zastavljajo tudi vprašanja o karantenah v drugih državah, a jih po odgovore napotijo na pristojne službe. »V glavnem se klicatelji zavedajo, da nismo mi krivi za takšne razmere, pogosto pa povedo, da so z njimi nezadovoljni,« nam je zaupala.
Na letališču vsekakor skušajo potnikom, čeprav jih je malo, olajšati potovanje. »Tistim, ki na letališče prihajajo iz drugih statističnih regij, svetujemo, da imajo pri sebi letalsko vozovnico ali druga dokazila, s katerimi bodo izkazali nujnost in upravičenost potovanja. Osebam, ki se na letališče odpravijo zaradi prevoza bližnjega, pa, da imajo pri sebi dokazilo o tem namenu,« opozarja Zorčeva.
Parkirišče za letala
Se pa letališče spreminja v pravo letalsko parkirišče. »Ta trenutek je na parkiranju v Adrii Tehniki 13 letal različnih letalskih družb, za pet dodatnih letal pa je prihod potrjen do konca tega meseca. V teku je še nekaj drugih potencialnih dogovorov,« pravi Barbara Perko Brvar, namestnica glavnega izvršnega direktorja Adria Tehnika. »Praktično vsi naši mednarodni partnerji nam še naprej zaupajo skrb za vzdrževanje in varnost njihovih letal. K tem pa smo uspešno dodali nove storitve hrambe in parkiranja letal za čas ustavitve letalskih operacij. Adria Tehnika opravlja v tem času redne vzdrževalne dejavnosti za ohranjanje letal v stalni pripravljenosti na letenje. S tem smo uspešno nadgradili naš poslovni model ter mu dodali nove storitve, ki jih uspešno tržimo tudi v naših sestrskih podjetjih JAT Tehnika in Linetech v Srbiji in na Poljskem. Naše zmogljivosti za bazno vzdrževanje so sicer popolnoma zasedene do poletnih mesecev prihodnjega leta, uspešno pa že polnimo zmogljivosti za zimsko sezono 2021/2022,« je dodala.
Vprašanje, ki se zastavlja kar samo, je, kako parkirana letala vplivajo na delovanje letališča oziroma ali ga kakor koli omejujejo. Zorčeva nas je opozorila, da je dogovarjanje o dolgotrajnem parkiranju letal v pristojnosti Adrie Tehnike. »Kljub vsemu poudarjamo, da to na uporabnost letališča ne vpliva. Če bi za potrebe izvajanja prometa potrebovali kapacitete manevrskih površin, ki so trenutno zaparkirane, bi bila ta letala umaknjena,« zagotavlja Zorčeva.
