Pomemben del zakona je dostopnost gotovine. Banke in Pošta Slovenije bi morale zagotavljati dovolj gosto mrežo bankomatov in poslovalnic. V naseljih z več kot tisoč prebivalci bi moral biti bankomat največ pet kilometrov od središča, v večjih krajih pa bi podobna pravila veljala tudi za poslovalnice. Del mreže bi lahko dopolnili trgovine in drugi ponudniki, pri katerih bi bilo mogoče gotovino dvigniti ob nakupu ali tudi brez njega. Predlog omejuje tudi nadomestila za dvige in pologe ter zahteva zanesljivo delovanje infrastrukture tudi v izrednih razmerah.
Največ razprav bo verjetno sprožil brezplačni paket osnovnih plačilnih storitev. Do njega bi bili upravičeni vsi, ki na račun prejemajo plačo, pokojnino, štipendijo, nadomestilo za brezposelnost ali drug redni prihodek. Paket bi vključeval odprtje in vodenje računa, debetno kartico, spletno in mobilno banko, neomejene prilive, brezplačne gotovinske transakcije pri matični banki, najmanj pet dvigov mesečno na bankomatih drugih bank ter plačevanje z debetno kartico. Upokojencem in ranljivim skupinam bi pripadalo še najmanj deset brezplačnih kreditnih plačil, trajnih nalogov ali direktnih obremenitev mesečno.
Banke predlogu nasprotujejo. V Združenju bank Slovenije opozarjajo, da bi nalaganje brezplačnih storitev gospodarskim družbam lahko poseglo v svobodo gospodarske pobude in pravico do lastnine. Opozarjajo tudi, da bi banke izpad prihodkov lahko nadomestile z dražjimi drugimi storitvami.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije ukrep podpirajo, vendar zahtevajo jasen obseg pravic, zaščito pred prelivanjem stroškov in učinkovit nadzor. Opozarjajo, da je osnovni plačilni račun že zdaj cenovno reguliran, vendar v praksi slabo prepoznan med ljudmi. Ministrstvo želi, da bi vlada predlog obravnavala septembra, državni zbor pa ga sprejel do konca leta.