Čeprav je Slovenija glede na število okužb že v zeleni fazi vladnega semaforja, strokovna skupina za covid-19 za zdaj ni predlagala novih sprostitev. O opuščanju sedanjih omejitev bo znova presojala prihodnji teden, že zdaj pa je znano, da ne bodo v celoti odpravljene. V zaprte javne prostore se bo tako še vedno treba odpraviti z masko.
Med cepljenimi bolj sproščeno?
Sedemdnevno povprečje je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) padlo na 287 okužb na dan, prehod v zeleno fazo pa je predviden ob padcu pod 300 okužb dnevno. Do zaključka redakcije odločitve vlade o protikoronskih ukrepih še niso bile znane, a večjih sprememb ni pričakovati.
Da opuščanje mask v notranjih prostorih trenutno še ni predvideno, nam je potrdila vodja skupine za covid-19 Mateja Logar. »Vsekakor opuščanje mask ne bo toliko vezano na število okuženih oseb kot na število cepljenih,« je napovedala. Ob tem je izpostavila stališče ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC), »da se lahko maske v notranjih prostorih opusti, če so v prostoru samo cepljene osebe«.
Podrobnosti prihodnjega rahljanja obveznega nošenja mask – ali jih bodo lahko na primer ljudje odložili v zaprtih prostorih, če so vsi cepljeni – za zdaj še niso dorečene. Prav tako bo treba razjasniti, kolikšna precepljenost v državi ali posamezni regiji bi zadostovala za takšno spremembo. Kdaj lahko prebivalci odložijo to zaščito, vladni semafor ni predvidel. Skupina za covid-19 se prav tako še ni izrekla, kaj vse šteti za splošne higienske ukrepe, ki jih semafor napoveduje tudi v zeleni fazi. Lani je bilo že zaradi nejasnih kriterijev, na kateri točki nošenje mask ni več obvezno in kdo o tem odloči, obilo zmede.
Pri stikih spremembe, a ne takojšnje
Tudi vračanja k obširnejšemu sledenju stikom okuženih za zdaj še ne bo. Je pa ta sprememba glede na napovedi NIJZ blizu. Kot pravijo, bodo začeli klicati ljudi, ki so bili z okuženimi posamezniki v visokotveganih stikih, takoj, ko bo mogoče. K takšnemu načinu dela bodo prešli »v območju 200 do 300 primerov dnevno«, so napovedali. Glede na novi zakon o nalezljivih boleznih pa bodo potrebne tudi nadgradnje pri izdajanju karantenskih odločb, so spomnili na NIJZ. In zatrdili, da bodo javnost vnaprej obveščali o vseh tovrstnih spremembah.
Trenutno v sledenje stikom vključujejo celotno razpoložljivo osebje na Centru za nalezljive bolezni, ki ga vodi Mario Fafangel. V pomoč so tudi študenti, ki opravljajo delo v klicnih centrih. Te centre pa bo treba, da bi novi sistem prenesel tudi morebitna poslabšanja obstoječih razmer in prihodnje pandemije, okrepiti. Med drugim načrtujejo nadgradnjo pri informacijski tehnologiji, ki podpira delovanje klicnih centrov, za to pa bo treba nameniti tudi dodaten denar. Z iskanjem visokotveganih stikov bodo po drugi strani zagotovili več časa za izvedbo cepljenja, so eno od koristi teh sprememb izpostavili na NIJZ. Tradicionalno sledenje pa bo treba, so poudarili, dopolniti še z digitalnim iskanjem stikov prek aplikacije Ostanizdrav.
Naj spomnimo, da se ta aplikacija med prebivalci Slovenije ni ravno prijela. Na NIJZ so vlado že pozimi brez uspeha opozarjali, da bi bilo treba iskanje stikov nadgraditi z zaposlitvijo dodatnih tisoč oseb z visokošolsko izobrazbo ali vsaj s srednješolsko izobrazbo humanističnih in naravoslovnih smeri.
