Novi zakon o medijih naj bi po letih projektnega financiranja prinesel bolj sistematično pomoč panogi. Toda prva ukrepa sta se končala, še preden je bil razdeljen prvi evro. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je 20. julija ustavila poziva za sofinanciranje novih novinarskih delovnih mest in digitalnih naročnin tiskanih medijev. Na poziva je prispelo skupaj 19 vlog, vendar ministrstvo ni izdalo odločb. To je ministrici omogočilo ustavitev postopkov, saj zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo to dopušča do izdaje odločb, zahteva pa utemeljitev. Ministrica je navedla le »spremenjene finančne razmere«. Kaj ta navedba konkretno pomeni in zakaj je ustavila prav ukrepa za medije, nam ministrstvo ni pojasnilo.
Bo tisk ostal brez novih oblik pomoči?
Za tiskane medije je bila predvidena še tretja, finančno najobsežnejša shema: subvencioniranje distribucije. Ob padajočih nakladah, rasti stroškov in razpršeni poselitvi je dostava med največjimi bremeni časopisnih hiš in drugih tiskanih medijev.
Evropska komisija je shemo odobrila že 12. maja, vredna pa je 12,5 milijona evrov oziroma 2,5 milijona evrov na leto. Država bi povrnila del stroškov jutranje ali poštne dostave plačljivim naročnikom, prednost pa bi imela dostava v nemestnih občinah. Upravičeni bi bili nacionalni in regionalni splošnoinformativni tiskani mediji z najmanj 1500 izvodi revidirane prodane naklade in petimi zaposlenimi v uredništvu. Izhajati bi morali najmanj dvanajstkrat na leto, naročniški model ponujati vsaj leto dni in večinoma objavljati izvirne vsebine. Ministrstvo pa razpisa do 28. julija, kot je bilo predvideno, ni objavilo. Zato ni nejasno le, kdaj bo objavljen, temveč tudi, ali ga novo vodstvo sploh namerava izvesti. Za tisk to pomeni, da sta bila dva nova vira pomoči odpravljena, tretji pa je ostal zgolj črka na papirju.
Tiskanim medijem so bila letos sicer odobrena sredstva na rednem razpisu za programske vsebine, vrednem 4,1 milijona evrov. Toda ta je namenjen le posameznim vsebinam, ne sistemskemu kritju stroškov tiska, distribucije ali delovanja redakcij. Zajel je tudi druge medije in je bil izveden po stari zakonodaji.
Kritike nove in stare oblasti
Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik je za STA ocenil, da ustavitev pozivov glede na odnos nove oblasti do profesionalnih medijev ni presenečenje. Prejšnje ministrstvo je ukrepe po njegovih besedah zastavilo kot odgovor na krizo panoge, vendar jih ni izpeljalo in je novemu vodstvu pustilo prostor za neukrepanje. Vrzel, ki nastaja s krčenjem uredništev, po njegovi oceni zapolnjujejo vplivneži, podkasterji in drugi ustvarjalci interesnih vsebin, predstavljenih kot novinarstvo.
Na poziv za zaposlitve se je prijavil tudi medij Oštro. Namestnik odgovorne urednice Uroš Škerl Kramberger je poudaril, da bi pomoč okrepila njihovo delo, merila pa so bila politično in svetovnonazorsko nevtralna. V sklepu, prejetem 23. julija, vsebinske obrazložitve ni bilo. Ministrstvo je začasno zadržalo tudi sofinanciranje drugega projekta, ki ga Oštro že izvaja po pogodbi. Na Radiu Študent širši poseg v financiranje razumejo kot vnovičen poskus obračunavanja z mediji.
Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije sta v skupni izjavi zapisala, da odločitev obžalujeta, vendar ju glede na prejšnje poteze ministrstva in javne izjave ministrice ne preseneča. Poziv za sofinanciranje plač, za katerega je bilo v dveh letih predvidenih približno štiri milijone evrov, sta razumela kot korak k boljšim pogojem novinarskega dela, zlasti v uredništvih, ki si nove zaposlitve brez takšne pomoči težko privoščijo. Čeprav sta med pripravo zakona opozarjala na pomanjkljivosti ukrepa in nekatere nerazumne pogoje za pridobitev sredstev, sta si prizadevala za njegovo uvedbo. Ustavitev poziva po njuni oceni ne pomeni le manj novih zaposlitev. Dodatno bo obremenila že skrčena uredništva in lahko privede tudi do odpuščanj. Organizaciji potezo postavljata v širši kontekst odnosa nove oblasti do medijev: skupaj z izjavami političnih predstavnikov, uperjenimi proti medijem, in napovedjo ukinitve prispevka za javno radiotelevizijo po njunem kaže, da država ne ustvarja pogojev, v katerih bi se lahko profesionalno novinarstvo razvijalo.
Odgovornosti kljub temu ne pripisujeta samo novi oblasti. Ministrica je poziva lahko ustavila prav zato, ker prejšnja vlada kljub sprejetju zakona in napovedanim spremembam prijaviteljem ni pravočasno izdala odločb ter z njimi sklenila pogodb. Poskus stabilnejše medijske politike je tako obstal med nedokončanim delom prejšnje in odločitvami nove vlade. »Brez delujočega novinarstva ni delujoče demokracije,« ob tem poudarjata novinarski organizaciji.