»To ni slovenska posebnost, to je realnost celotne Evrope. Zato smo finančni ministri EU ta teden v Bruslju največ časa namenili ukrepom zaradi energetske krize,« je povedal finančni minister Klemen Boštjančič v izjavi o razmerah na področju javnih financ. Dodal je, da je Slovenija trenutno tretja država v EU po višini pomoči, namenjene ukrepom za blaženje energetske krize. »To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi in gospodarstvo,« je dejal.
Odzivanje ministrstva na spremembe v realizaciji proračuna po njegovih besedah tako ni nobena izredna situacija, saj je to ena od njegovih osnovnih nalog. »Ko zaznamo odstopanja, smo dolžni ukrepati. Zato smo resorjem poslali poziv k pripravi ukrepov,« je poudaril. Največja odstopanja beležijo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo, kar pa po njegovih besedah ni presenečenje. »Gre za področji, kjer smo kot država zavestno namenili bistveno več sredstev za ljudi, javne storitve in stabilnost sistema,« je izpostavil.
Minister je bil ob tem kritičen do nekaterih predstojnikov organov, »saj lahko rečem, da so izgubili kompas glede ukrepov, ki so bili mišljeni kot možnost, ne pa pravica«. Kritičen je bil tudi do proračunskih uporabnikov, ki predlogov za iskanje rezerv ministrstvu niso predložili. Doslej se je odzvalo 10 ministrstev in en urad. »O tem bomo v četrtek govorili tudi na vladi in institucije ponovno pozvali k oddaji predlogov,« je napovedal.
Apel poslancem
Boštjančič je opozoril tudi na posledice interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v tretjem političnem bloku in o katerem bo DZ odločal v ponedeljek. »Apeliram tudi na odgovornost poslancev. Odločitve, ki jih bomo sprejemali naslednje dni, bodo imele posledice še dolgo,« je opozoril.
Ponovil je, da na ministrstvu z zaskrbljenostjo spremljajo predlog tega zakona: »Predvsem to, s kakšno lahkoto se opleta s številkami, kot da smo še vedno v predvolilnem obdobju, kar pa nismo. In da prinaša pomembna fiskalna tveganja brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov.«
Po njegovih navedbah ima Slovenija zgodovinsko izkušnjo z razvojnim davčnim valom optimizma med letoma 2006 in 2008 in tem, kako hitro se lahko fiskalni prostor zoži, če sprejemamo davčne razbremenitve brez jasnega pokritja izpada prihodkov. »To se nam je takrat zgodilo pred finančno krizo in mislim, da bi se iz tega lahko nekaj naučili. Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra ministra ali ministrstva za finance, ampak pomeni zaščito države,« je dodal.
Kot je pojasnil, je treba poiskati rezerve, da se bo primanjkljaj za letos lahko s 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) znižal na tri odstotke. Ob tem je opozoril na posledice interventnega zakona, katerega negativne učinke na ministrstvu ocenjujejo na okoli 1,4 odstotka BDP na leto.
Državni proračun je v prvih štirih mesecih leta vknjižil 423 milijonov evrov primanjkljaja, potem ko je bil v enakem času lani ta pri 272 milijonih evrov. Aprila je proračun izkazal 320 milijonov evrov presežka.
