Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je na predlog Slovenije 20. maj, rojstni dan pionirja sodobnega čebelarstva Antona Janše, leta 2017 razglasila za svetovni dan čebel. Ob tej priložnosti se bo danes v Mariboru začel dvodnevni mednarodni forum o trajnostnem čebelarstvu in opraševanju. Jutri bi moralo biti na dnevnem redu tudi predavanje o ponaredkih medu na evropskem trgu dr. Nika Lupšeta, evolucijskega biologa, zaposlenega na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS). Lupše je tudi vodja znanstvenih odborov Evropske čebelarske zveze (EBA) in član platforme za med, ki jo je ustanovila evropska komisija. Toda minuli četrtek je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) kot soorganizator foruma ČZS seznanilo z odločitvijo Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), da zaradi »časovne omejitve« predavanja o ponarejenem medu ne bo.
Sistemski kriminal
»Soočamo se z največjo eksistenčno krizo v zgodovini, ki jo povzroča sistemski kriminal z masovnim ponarejanjem medu. Dosedanje delo platforme za med je bilo popolnoma neučinkovito. Zaradi zastoja akcijskega načrta in očitnega pomanjkanja politične volje evropsko čebelarstvo propada, kmetijstvo izgublja opraševalni servis, potrošniki pa zavestno ostajajo izpostavljeni zdravju škodljivim ponaredkom,« je ČZS navedla v sporočilu za javnost in protestno napovedala bojkot mariborskega dogodka.
Boštjan Noč kot glavni pobudnik razglasitve svetovnega dneva čebel je nad odločitvijo o umiku predavanja o ponaredkih medu z dnevnega reda foruma zgrožen. »Slaba polovica medu na evropskem trgu je ponarejena, zato je katastrofa, da pri nas v Sloveniji na svetovni dan čebel država, ki je predlagala ta dan, ključno točko, nanašajočo se na to problematiko, umakne z dnevnega reda z izgovorom, da je časovna stiska, forum pa traja dva dneva,« je bil v pogovoru za Dnevnik neposreden Noč. Spomnil je, da je imel Nik Lupše podobno predavanje nedavno tudi v evropskem parlamentu. Tam je bil kritičen do počasnega ukrepanja platforme za med. Izpostavil je tudi potrebo po vzpostavitvi mehanizmov za preverjanje pristnosti medu in po strogem nadzoru na mejah, kar bi potrošnike in čebelarje obvarovalo pred goljufijami z medom.
Med, ki ga čebele niso videle
»Prepričani smo, da je FAO dobil informacijo o tem predavanju in da so to tematiko zato umaknili z dnevnega reda mariborskega foruma. Trgovinski lobi, ki mu ne morem reči drugače kot mafija, je pač močnejši od nas navadnih smrtnikov,« je ocenil Boštjan Noč in dodal: »Najbolj me moti to, da sta država Slovenija in MKGP, ki je soorganizator in financer mednarodnega foruma, pristala na takšno zahtevo FAO. Slovenija je bila predlagateljica tako svetovnega dneva čebel kot tudi obveznega označevanja držav porekla na kozarcih mešanic medu, ki bo začelo veljati 14. junija. Če smo kot država postavili tako visoke standarde, je pošteno do nas čebelarjev in do slovenske javnosti, da na tovrstnih forumih opozarjamo na težave in jih skušamo reševati. Da bomo ugledni gostitelji konference, na kateri ne bomo izpostavili problemov, ampak se bomo le fotografirali, ne, tega Boštjan Noč ne bo počel!« je kritičen predsednik slovenske in evropske čebelarske zveze.
Po podatkih evropske komisije je kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu ponarejenega. Boštjan Noč je za Dnevnik poudaril, da ponaredki večinoma prihajajo iz tretjih držav. »Toda tem ponaredkom ne moremo reči med, saj tega medu čebele niso niti videle. Goljufi ga naredijo umetno, s pomočjo sladkorja, ki mu dodajo različna eterična olja in dišave. To je nelojalna konkurenca čebelarjem in hkrati zavajanje potrošnikov. Bolje je, da ti kupijo in zaužijejo navaden beli sladkor kot ponarejeni med, ki je lahko zdravju škodljiv, saj mu dodajajo različne sestavine, da je videti kot med,« je opozoril Noč.
Konec zavajanja kupcev?
Če med vsebuje mešanico medu iz več držav, mora biti na kozarcu navedena ena od naslednjih oznak: mešanica medu iz EU, mešanica medu izven EU ali mešanica medu iz EU in medu izven EU. Takšnega ohlapnega označevanja poslej ne bo več. Od 14. junija bo namreč treba na predlog Slovenije na kozarcih obvezno v odstotkih navesti, iz katerih držav je mešanica medu. Potrošnik se bo tako lahko sam odločil, med iz katerih držav bo kupoval. Toda s tem problema ponaredkov ne bomo rešili, je prepričan Noč. Evropa namreč nima referenčnega laboratorija in referenčne metode za ugotavljanje ponaredkov, zato goljufom ne more stopiti na prste.
Boštjana Noča skrbi tudi, ali je Slovenija kot predlagateljica obveznega označevanja porekla mešanice medu pripravljena na to, kako bo od 14. junija dalje nadzorovala, ali je med res pravilno označen, ali so torej na njem poleg navedbe držav porekla zapisani tudi deleži medu iz vsake od njih. »Bomo znali poskrbeti za ta nadzor?« se je vprašal Boštjan Noč in napovedal, da bo ČZS uvedla anonimne prijave nepravilno označenega medu. Prijavitelj bo moral nevesti lokacijo, kje je zasledil takšen med, in priložiti fotografijo, za prijavo inšpekcijskim službam pa bo poskrbela ČZS, je pojasnil Noč.