V drugi polovici devetdesetih let je bila pozornost slovenske javnosti uprta v gorenjsko kriminalno podzemlje. Združba tihotapcev iz Škofje Loke, Kranja in bližnje okolice, v katero so bili vpeti tudi lokalni avtoprevozniki, je iz Bolgarije v zahodno Evropo pretihotapila več kot 300 kilogramov heroina. Eden glavnih kriminalistov v policijski akciji Kolo je bil Drago Kos, v preiskavi pa je sodeloval tudi današnji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Boštjan Lindav, ki je v tistem času v Kranju nabiral prve resne kriminalistične izkušnje na področju organiziranega kriminala.
Kasneje je prav temu področju namenil največ pozornosti, saj je bila njegova prva vodstvena vloga v policiji vodenje oddelka za organizirano kriminaliteto znotraj kriminalistične policije na kranjski policijski upravi. Čez čas je prevzel vodenje vseh kranjskih kriminalistov in bil aktivno vpet tudi v koordiniranje policijske akcije Očistimo Slovenijo, v kateri so policisti na Gorenjskem, Obali in v Ljubljani zasegli 35 kilogramov različnih prepovedanih drog, in v preiskavo tihotapljenja avtomatskega vojaškega orožja in eksploziva v Francijo. V kriminalistični karieri je bil deležen tudi groženj iz zagrebškega podzemlja. To obdobje je pred preiskovalno komisijo državnega zbora nazorno opisal s prizorom, kako je s pištolo za pasom po domačem kraju sprehajal svojega otroka v vozičku.
V Škofji Loki živeči Tržičan, natančneje Podljubeljčan, ki je policiste oziroma miličnike na delu kot otrok opazoval na nekoč enem bolj obleganih mejnih prehodov na Ljubelju, medtem ko sta njegova starša kuhala v bližnji Kompasovi restavraciji, se je iz Kranja na generalno policijsko upravo preselil v času, ko je policijo vodil Marjan Fank. Slednji o Lindavu pravi, da je predvsem izreden operativec z bogatimi izkušnjami, značajsko pa zelo načelen. Fank ocenjuje, da sta z notranjo ministrico Tatjano Bobnar kompatibilna, za Lindava pa pričakuje, da se ne bo pustil podvreči zunanjim vplivom.
V Tacnu začel, ne pa končal
Lindav pripada policistom, ki so v sistem policije vstopili zgodaj, že v najstniških letih, prek nekdanje tacenske kadetnice. Pod Šmarno goro se je bil prisiljen vrniti pred dvema letoma.
Za SDS je postal moteč že pred leti. Od leta 2015, ko je postal pomočnik direktorja kriminalistične policije na državni ravni, je bil reden gost parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kjer se je pogosto iskrilo. Javna skrivnost je, da so poslanci SDS v tem obdobju prek Knovsa pogosto želeli priti do internih aktov policije in politično zanimivih informacij, čeprav ima Knovs v resnici zelo omejena pooblastila, ko gre za nadzor policije. Njegova naloga je, da preverja, ali policija prikrite preiskovalne ukrepe opravlja v skladu z zakonom.
Dokončno je počilo sredi februarja 2020, ko so Žan Mahnič, Zvonko Černač in Branko Simonovič na podlagi izmišljene afere in kasneje uradno ovrženih obtožb, da policija vohuni za politiki (v javnost jo je plasiral Bojan Požar), želeli priti do informacij, do katerih niso bili upravičeni. Mahnič je generalni direktorici policije Tatjani Bobnar že takrat zagrozil, »naj pomisli na svojo prihodnost«, Lindav pa si je kasnejšo razrešitev (čez mesec dni je oblast prevzela Janševa vlada) podpisal s pripombami na zapisnik poslanskega obiska, v katerih je navedel, da so Černača in Mahniča zanimale informacije o konkretnih kriminalističnih preiskavah (menda predvsem tiste, ki bi za SDS lahko predstavljale politični kapital) in da je Mahnič nekatere policijske dokumente hotel tudi fotokopirati ali fotografirati, vendar so mu to preprečili.
Po menjavi oblasti so Lindava najprej razrešili in ga imenovali v kazensko vladno delovno skupino za neregularne migracije, kasneje pa so ga še fizično odstranili s sedeža policije na Litostrojski v Ljubljani. Pisarno so mu preselili v prostore policijske akademije v Tacen, in čeprav je bil na papirju svetovalec generalnega direktorja policije, je imel dostop le do najbolj osnovnih operativnih podatkov, tako kot policisti, ki so prvi dan v službi.
Lindav je pred parlamentarno komisijo, ki je preiskovala vpliv politike na policijo, dejal, da mu je tedanji šef policije Anton Travner priznal, da je njegovo razrešitev zahtevala vladajoča oblast. Travner je slednje zanikal, čeprav je njegovo domnevno priznanje, da je naročilo za Lindavovo menjavo prišlo z Gregorčičeve (sedeža vlade), potrdila še ena priča.
Olaj pred njim pobegnil na dopust
Potem ko so Lindava umaknili v prostore policijske akademije v Tacen, so ga hoteli še dokončno odstraniti iz policije. Poskušali so ga premestiti na finančno upravo, kamor je moral na pogovor k direktorju Ivanu Simiču. Premestitev, za katero naj bi se zavzemal predvsem državni sekretar Franc Kangler, je na koncu padla v vodo, menda predvsem zaradi Lindavovega odločnega nastopa na pogovoru pri Simiču.
Na Litostrojsko 54 se je vrnil skozi velika in široko odprta vrata, ki mu jih je odklenila notranja ministrica in nekdanja kolegica Bobnarjeva. Niso pa široko razprte roke vseh na sedežu na policije. Zdaj že nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj se je primopredaji izognil in raje pobegnil na dopust.
Lindav je ob prevzemu funkcije napovedal, da želi na vodstvene položaje vrniti stroko. Ker je v policiji pod tretjo Janševo vlado izrazite karierne preskoke doživela obilica zaposlenih, ki se je bolj kot s strokovnostjo izkazala z nekritično lojalnostjo in poslušnostjo, bo imel na kadrovskem področju bržkone precej dela. Še več pa s povrnitvijo zaupanja v policijo, ki je v zadnjih dveh letih strmoglavilo. x
