Zakon o varstvu okolja določa, da mora ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) najmanj vsako drugo leto pripraviti poročilo o okolju ali njegovih posameznih delih, sestavljeno iz kazalcev okolja. Agencija RS za okolje (Arso) je posledično v obliki publikacij zagotovila več tematskih poročil o posameznih delih okolja. Predmet najnovejšega poročila je bil sistem trajnostne oskrbe s hrano. To nalogo je Arso zaupal Kmetijskemu inštitutu Slovenije (KIS) in z njim avgusta 2024 sklenil 53.510 evrov vredno pogodbo.
Deset strokovnjakov KIS in eden z Arsa je publikacijo, spisano na 71 straneh, pripravljalo več kot leto dni. Javno so jo predstavili decembra lani. Na svoji spletni strani sta jo objavila tako Arso kot KIS, vendar je zdaj ob njeni naslovnici pripis: publikacija ni več dostopna. Po naših informacijah so jo morali umakniti, potem ko naj bi se nekatere nevladne organizacije pritožile zaradi zapisov v njej, nanašajočih se predvsem na živinorejo in uživanje mesa. Živinoreja gre v nos tudi aktualni vladi, zato jo skuša z najrazličnejšimi ukrepi kar najbolj omejiti – tudi z zakonskimi spremembami (prepoved kastracije pujskov na živo in prepoved uporabe obogatenih kletk za rejo kokoši nesnic, ki ju v večini drugih držav ni) in zdaj celo s politično cenzuro strokovnih publikacij.
MOPE: Niso se uskladili z nami
»Dne 11. decembra lani smo imeli na KIS predstavitev strokovne publikacije Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji. Vsem, ki ste se predstavitve udeležili, se lepo zahvaljujemo. Obveščamo vas, da nam je naročnik, Agencija RS za okolje, sporočil, da bo ta publikacija na zahtevo ministrstva za okolje, podnebje in energijo umaknjena s spleta,« je poslance te dni obvestila dr. Maja Kožar, predstojnica oddelka za ekonomiko kmetijstva na KIS.
Ker publikacije res ni več na spletnih straneh Arsa in KIS (na spletnem informacijskem portalu Digitalna knjižnica Slovenije je ostala), smo MOPE vprašali, zakaj so zahtevali njen umik. »MOPE ni nikoli zahteval umika publikacije. Ker je predhodno nismo dobili v usklajevanje, smo samo prosili, da se uskladi s pristojnima resorjema,« so odgovorili. Dodatno smo jih vprašali, zakaj bi bilo sploh potrebno usklajevanje z njihovim ministrstvom, saj je publikacijo naročil Arso, in če že, zakaj ni bilo tega usklajevanja pred njeno javno predstavitvijo, ki je bila pred slabima dvema mesecema.
»Agencija RS za okolje je organ v sestavi ministrstva, pristojen za spremljanje, zbiranje in analiziranje okoljskih podatkov ter pripravo strokovnih podlag s področja okolja, podnebja in energije. Oblikovanje sektorskih politik oziroma smernic na drugih vsebinskih področjih ni v njeni pristojnosti. Po prejemu odzivov na posamezne dele publikacije je ministrstvo, ob upoštevanju strokovnih stališč direktorata za podnebje, Arso zaprosilo za vsebinsko uskladitev v delih, ki se nanašajo na pristojnosti MOPE ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Publikacija pred tem ministrstvu ni bila posredovana v pregled ali usklajevanje,« so za Dnevnik pojasnili na MOPE in poudarili, da v tem primeru ne gre za poseganje v strokovno delo naročnika ali izvajalca, temveč za vprašanje razmejitve pristojnosti, natančnosti navedb in ustreznega konteksta.
Kožarjeva: Umik je neupravičen
Dr. Maja Kožar s KIS je dejala, da je umik te publikacije operativno vodila Mateja Pitako iz MOPE. »Po našem strokovnem mnenju je umik neupravičen, saj gre za strokovno publikacijo, namenjeno predvsem splošni javnosti. Prepričani smo, da je pripravljena korektno. Temelji na razpoložljivih podatkih, predvsem na Arsovih kazalcih okolja v Sloveniji. Smiselno smo uporabili podatke 36 kazalcev okolja, od tega 22 s področja okolja in kmetijstva, ki jih sicer že dlje časa pripravljajo različni strokovnjaki s KIS,« je za Dnevnik pojasnila Kožarjeva.
O zapletu s to publikacijo smo povprašali tudi Arso. »Ker gre za obdobno tematsko poročilo pristojnega ministrstva, je Arso po ugotovitvi, da publikacija Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji ni usklajena, začasno ustavil objavo z namenom, da jo vsebinsko uskladi in prilagodi, še posebej zato, ker je njena vsebina izrazito horizontalna in večsektorska,« so nam sporočili iz PR-službe Arsa.
Živinoreja in meso jim gresta v nos
Odgovora na vprašanje, kaj konkretno je koga zmotilo v publikaciji Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, od vpletenih nismo dobili. Neuradno smo izvedeli, da naj bi se nekatere nevladne organizacije obregnile ob zapise, nanašajoče se na živinorejo in uživanje mesa. Za slednje si nekateri že dlje časa prizadevajo, da bi v čim večji meri izginilo z naših krožnikov. To je postalo še posebej intenzivno v vladi Roberta Goloba.
»To, da v Sloveniji ne prepoznamo mešane diete, kar pomeni, da nam ni treba mesa jesti vsak dan, je po mojem zabloda. Imeti moramo ponudbo ustrezne hrane, ki nadomesti meso, in potem se mu lahko z lahkoto odrečemo. In veste, zakaj je to koristno? Ker se človek bistveno bolje počuti, če jé manj mesa, in če se bolje počuti, tudi manj obremenjuje zdravstveni sistem,« je že pred državnozborskimi volitvami leta 2022 dejal Robert Golob, ki je kasneje postal predsednik vlade. Kmalu po prevzemu premierske funkcije je ustanovil strateški svet za prehrano. V njem je bilo sprva šest politikov, en predstavnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje in osem javnosti večinoma neznanih strokovnjakov, naklonjenih rastlinski prehrani. Na predstavnike kmetijstva, živilske industrije in zdravstva je Robert Golob pri ustanavljanju strateškega sveta za prehrano »pozabil«. Po burnih odzivih ga je z njimi dopolnil naknadno.
So zaužito meso tudi kosti, »špeh« in koža?
Del publikacije Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, ki je zdaj predmet politične cenzure, je tudi razdelek o mitih in resnicah. Eden od mitov je, da Slovenci pojemo več mesa kot prebivalci drugih držav EU. Avtorji publikacije navajajo, da to ne drži. In prav to zanikanje naj bi najbolj razburilo borce proti živinoreji in čezmernemu uživanju mesa.
»V javnosti se razpoložljiva količina mesa na prebivalca pogosto napačno interpretira kot količina, ki jo prebivalci Slovenije tudi zaužijemo. Med tema količinama so velike razlike. Razpoložljiva količina mesa na prebivalca namreč prikazuje, koliko mesa v klavni masi (skupaj s kostmi) je na voljo posameznemu prebivalcu na ravni trgovine na debelo. Da bi to količino približali zaužiti količini mesa na prebivalca, bi morali najprej odšteti maso kosti, nato pa še spremembe v zalogah ter izgube mesa v trgovinah z živili in pri potrošnikih (na primer izdelki s pretečenim rokom, izgube pri kuhanju, odrezki) ter količine mesa, namenjenega hišnim ljubljenčkom. Razpoložljive količine mesa na prebivalca v Sloveniji so bile z odštevanjem mase kosti preračunane na raven, ki je primerljiva s podatki OECD za države članice EU in druge razvite države. Preračuni kažejo, da je poraba mesa v Sloveniji blizu povprečja držav EU,« piše v umaknjeni publikaciji. Če bi v zaužiti količini mesa upoštevali tudi kosti, »špeh« in kožo, česar ljudje običajno ne jemo, bi bile številke seveda drugačne …