Na ZZZS se bodo, kot vse kaže, zavzeli za izredno zvišanje prispevka s sedanjih 39,96 evra na 48,6 evra mesečno. Tej možnosti je že pritrdil upravni odbor ZZZS, je razvidno iz sklepa, ki so nam ga posredovali z ZZZS. O njej bo tehtala še skupščina ZZZS. Medtem ko so se na ZZZS po tej poti namenili omiliti finančno luknjo, ki se odpira, ne bodo imeli zadnje besede o dvigu.
Obvezni zdravstveni prispevek se v Sloveniji ob obstoječi ureditvi enkrat letno uskladi z rastjo povprečne bruto plače v državi v preteklem letu. Višino obveznega zdravstvenega prispevka določi minister za zdravje in njegovo višino objavi v uradnem listu. Predlog, ki je nastal na ZZZS, močno odstopa od dosedanjih podražitev.
Draženje namesto pravičnejše rešitve
Spomnimo, obvezni prispevek je po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja znašal 35 evrov, a se je kasneje višal. Trenutni znesek, 39,96 evra na mesec, prebivalci plačujejo od začetka letošnjega marca. Obvezni prispevek je glede na prvotne napovedi veljal za začasno rešitev, a v vladi Roberta Goloba obljube o pravičnejši in solidarnejši možnosti kasneje niso uresničili. V zdravstvenem resorju so vztrajali, da preučujejo več možnosti, a da so se vse izkazale za stroškovno kot administrativno obremenjujoče.
Ocena ZZZS, da je prispevek prenizek, je razburjenje zanetila že leta 2023. Na čelu zdravstvene blagajne je bila tedaj Tatjana Mlakar, ki je omenjala »vsaj deset evrov«. Na ZZZS so kasneje zatrjevali, da ni šlo za predlog tovrstnega povišanja. Robert Golob je ZZZS očital strašenje, tedanja vlada pa je luknjo na koncu pokrila prek državnega proračuna. Trenja okrog tega, koliko denarja zmanjka pri obveznem prispevku, so bila takrat tesno povezana s pričakovanji po višanju tovrstnih transferjev.
Priporočila, ki so ostala neuslišana
Na ZZZS, ki ga danes vodi Robert Ljoljo, so v minulih letih poudarjali, da v Sloveniji obstaja en prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki pa je določen na dva načina. To, da je na eni strani višina določena proporcionalno in na drugi pavšalno, je pripeljalo do kompleksnega in administrativno zahtevnega sistema, so opažali. Plačilo obveznega zdravstvenega prispevka je ob tem vezano na primarno zavarovalno podlago, oprostitve plačila pa so odvisne od statusov zavarovanca. Med izjemami so na primer vojni veterani in socialno ogroženi, so ponazorili, opozarjali so tudi, da je organ za pobiranje prispevkov neenoten. V manjšem deležu prispevke poleg Finančne uprave RS (Furs) namreč pobira tudi ZZZS. Dvig obstoječih prispevnih stopenj bi bil z vidika administriranja in upravljanja finančnih virov bistveno enostavnejši od pobiranja obveznega zdravstvenega prispevka, so na ZZZS ocenjevali lani.
Spomnimo, takemu scenariju je bila ob prihodu na ministrsko mesto naklonjena tudi nekdanja ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, a se zanj kasneje niso odločili. Takratni zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je poslancem sicer že leta 2023 priporočil, naj zdravstveni prispevek oblikujejo progresivno, torej glede na višino posameznikovih dohodkov. Pri zagovorniku so se takrat zavzeli tudi, da bi med zavarovance, ki niso zavezani plačilu obveznega prispevka, uvrstili dodatne izjeme. Omenjena priporočila so ostala neuslišana.