»Od uvedbe osemurnega delovnika oziroma 40-urnega delovnega tedna je minilo že več kot 100 let – in čas je za odločne korake proti skrajševanju polnega delovnika,« je na okrogli mizi z naslovom Krajši delovni čas – utopija ali prihodnja realnost po poročanju STA poudarila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Enaka plača za manj delovnih ur
V Sloveniji je polni delovni čas po zakonu o delovnih razmerjih 40 ur na teden, po posebnem zakonu ali kolektivni pogodbi pa lahko tudi 36 do 40 ur na teden. Za zaposlitve za polni delovni čas veljajo vse pravice po delovni in pokojninski zakonodaji. Pri zaposlitvah za krajši delovni čas pa so pravice sorazmerne, tudi plača.
Slovenija z razpravo o krajšanju delovnega časa ob ohranitvi višine plače in pravic zamuja že 10 do 15 let, je ocenil direktor za kadrovske zadeve in član uprave v Pivovarni Laško Union ter podpredsednik Združenja delodajalcev Slovenije Gregor Rajšp. V tem času se je marsikaj spremenilo. Uveljavilo se je projektno delo in delo po pogodbah, ki temelji na produktih, ne na delovnem času, je spomnil. V razpravah o krajšanju delovnega časa je zato treba pogledati širše, tudi vse nove oblike dela. Sicer pa danes niso več posamezniki tisti, ki se prek pošiljanja življenjepisov oglašujejo delodajalcem, temveč so delodajalci tisti, ki morajo oglaševati delovna mesta in privabiti kadre, je poudaril. Teh danes na trgu primanjkuje, kar je treba vsekakor upoštevati pri skrajševanju delovnika, ki bi pomenil za nekatera podjetja tudi obvezno dodatno zaposlovanje.
V vseh podjetjih ne bo mogoč krajši delovnik
Polona Domadenik Muren z ljubljanske ekonomske fakultete se je strinjala, da je v zadnjih letih prišlo do velikih sprememb. Mlajše generacije zaposlenih ne prenašajo avtoritete, temveč iščejo mentorje, prav tako jim ne ustreza delo od 8. do 16. ure in podobno. Odgovor na to naj bi bil tudi krajši delovni čas, o katerem pa se ne bi smelo več govoriti kot o atipični obliki dela, saj naj bi s tem stigmatizirali. Zdaj se vse vrti okoli merjenja delovnega časa, v prihodnje pa bi bilo treba pravico do pokojnine po njenem mnenju računati na osnovi vplačanih prispevkov.
Krajši delovni čas ima po številnih raziskavah številne pozitivne učinke, je poudarila Sara Tement z mariborske filozofske fakultete. Izpostavila je predvsem manjši stres na delovnem mestu in višjo produktivnost. Ob tem pa je opozorila, da so bile dosedanje raziskave opravljene v idealnih pogojih in da v vseh panogah uvedba ne bi bila enostavna, zato bo treba tudi preučiti, kje skrajšani delovnik sploh ne bi bil mogoč. Jasmina Alić, ambasadorka uvajanja krajšega delovnega časa, ki je sodelovala pri uvedbi skrajšanega delovnika v mednarodni korporaciji v petih državah, pa je prepričana, da bi s štiridnevnim delovnim tednom na dolgi rok pridobili vsi – delavci, podjetja in država. Te novosti pa se ne da uvesti čez noč, temveč je treba najprej analizirati vsako delovno mesto. Vsako podjetje je drugačno in potreben je drugačen pristop pri morebitnem uvajanju krajšega delovnika.
