Ob poškodbah bodo morali bolniki v začetnem akutnem obdobju – če odštejemo nujne izhode, na primer v trgovino z živili – ostajati doma. V kroničnem obdobju bodo smeli tudi kam dlje, dokler gre za kraje znotraj države in potovanje ne bi poslabšalo njihovega zdravstvenega stanja. Tako je mogoče razbrati iz nedavnih smernic, ki so jih v zdravstvene domove in koncesionarjem v osnovnem zdravstvu poslali z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), v zapisniku junijske seje pa jih je povzel razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino.
Sproščanje omejitev
Postopno uvajanje milejših režimov je predvideno tudi ob degenerativnih obolenjih lokomotornega aparata (med njimi so na primer okvare sklepov, op. p.) in pri drugih kroničnih zdravstvenih težavah. Tudi za onkološke bolnike med bolniško odsotnostjo v akutnem obdobju smernice praviloma predvidevajo režim, ki omogoča le nujne izhode v kraju bivališča, kasneje pa gibanje v domačem kraju ali režim, ob katerem znotraj države ni omejitev. Za prebivalce, ki so bolniško odsotni zaradi duševnih in vedenjskih motenj, je po drugi strani priporočena telesna aktivnost, prav tako stiki med ljudmi. Zdravniki v tem primeru izbirajo med režimom, ki omogoča gibanje v kraju bivanja, in režimom, ki bolnikov nanj ne veže.
Kot kraj bivanja glede na usmeritve šteje tudi najbližje naselje, kjer lahko bolnik poskrbi za »osnovno«. Pri režimu, ki omogoča gibanje v domačem kraju, in režimu, ki gibanja znotraj Slovenije ne omejuje, so lahko za pacienta predvideni še sprehodi, vaje za moč, plavanje, sprostitvene tehnike in podobno, je mogoče razbrati iz povzetka razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino. Posebni režimi, ki niso »prednastavljeni«, medtem niso mogoči. V omenjenem strokovnem organu so omenili tudi pričakovanja ZZZS, da vlogo za odhod v tujino (gre za enega od režimov med bolniško odsotnostjo) podajo bolniki, zdravniki pa le izjemoma.
Pri usmeritvah gre za strokovna priporočila in ne pravni akt, je izpostavila Ana Vodičar, vodja področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na ZZZS. Njihov namen je enotna uporaba in enakopravna obravnava pacientov s podobnimi zdravstvenimi stanji, je dodala. S priporočili so seznanili izvajalce v osnovnem zdravstvu, torej zdravstvene domove in koncesionarje, pa tudi imenovane zdravnike in zdravnike zdravstvene komisije ZZZS, ki odločajo o daljših bolniških staležih.
Bodo omilili trenutne zahteve?
Razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino je na junijski seji ZZZS sicer predlagal, naj vprašanje tretjega in četrtega režima – dovoljeno gibanje v kraju bivališča in dovoljeno gibanje zunaj kraja bivališča – dodatno preuči. Zavzeli so se tudi za to, da bi ju po možnosti združili v »enoten širši režim gibanja«, ki bi bolnikom omogočal izhode glede na njihovo dejansko zmogljivost in brez nepotrebnih administrativnih omejitev, kadar niso utemeljene z zdravstvenimi razlogi. Zapisnik RSK v tem primeru omenja tudi svarila zaradi potencialnih tožb bolnikov, ki oporekajo navodilom.
Na ZZZS so se strinjali, da je smiselno v prihodnosti razmere pregledati. Tako nameravajo preveriti izkušnje s terena, statistiko, pravne podlage, opise režimov in informacijsko plat. Pri tem bodo preučili tudi možnost združevanja tretjega in četrtega režima, so sporočili. Ta režima sta po svoji vsebini sicer zelo različna, so opozorili. Četrti režim pomeni dovoljeno potovanje po vsej Sloveniji, razlika glede na drugi režim, ki predvideva počitek na domu z nujnimi izhodi, pa bi bila ob združenem tretjem in četrtem režimu velika. Ali so potrebne posodobitve navodil o ravnanju med bolniško odsotnostjo, bodo pregledali, ko se bo trenutni sistem stabiliziral, je dodala Ana Vodičar. Za zdaj pa sprememb niso predvideli.
Spomnimo, od konca lanskega leta so se spremembe pri bolniških odsotnostih kar vrstile. Začele so se z obveznim zapisovanjem zdravnikovih navodil, kako naj bolnik v tem obdobju ravna, interventna zakonodaja pa je predvidela ostrejše sankcije ob njihovem neupoštevanju. Ob drugi kršitvi v petih letih posamezniku grozi odvzem nadomestila do konca bolniške odsotnosti, vendar ne za dlje kot 30 dni. Objavljeni so bili tudi poenoteni režimi gibanja v času bolniške odsotnosti. Zdravniki izbirajo med počitkom na domu, počitkom na domu z nujnimi izhodi, dovoljenim gibanjem v kraju bivališča, dovoljenim gibanjem zunaj kraja bivališča, nego družinskega člana, izolacijo in odhodom v tujino, ki ga odobri ZZZS. Pregledi pri zdravniku pa so po novem praviloma obvezni najpozneje četrti dan odsotnosti, kadar ta še traja.