Še lani spomladi je kazalo, da bodo zobni vsadki vsaj za nekatere bolnike na voljo tudi v javnem zdravstvu. Če jih je zdravstvena blagajna doslej plačala le izjemoma, bi po novem postali pravica. Na voljo bi bili ljudem, pri katerih običajna zobna protetika ne prinese pravih rezultatov – na primer ob obsežni razgradnji kosti, na kateri naj bi slonela. A o teh spremembah ni danes ne duha ne sluha. Pacienti, ki bi po posodobitvi pravil obveznega zavarovanja lažje prišli do vsadkov v javnem zdravstvu in s tem do trdnega ugriza namesto »plešoče« proteze, še vedno segajo v žepe.
Črpalka za osem let začne ugašati po štirih
Če je bilo leta 2014 zobnoprotetične rehabilitacije s pomočjo vsadkov deležnih 139 bolnikov, za to pa so namenili 670.000 evrov, bi novo pravico verjetno uveljavljalo precej več bolnikov. Če bi jih bilo 520 na leto, bi bilo treba za to nameniti 1,2 milijona evrov, kažejo lanski izračuni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Nerazumljivo dolgo čakanje na posodobitve pa ne muči le pacientov v zobozdravstvu. Trajnostna doba inzulinske črpalke, ki jo uporabljajo nekateri bolniki s sladkorno boleznijo, bi se glede na lanski predlog sprememb skrajšala s sedanjih osmih na štiri leta. Tolikšna je življenjska doba teh izdelkov, v kateri so proizvajalci odgovorni za varnost njihove uporabe. Po štirih letih je obraba že taka, da ne zagotavlja več varne oskrbe z neprekinjeno infuzijo inzulina. Bolniki iztrošene črpalke tako nadomeščajo sami, kar jih udari po žepu, ali pa so odvisni od daril ponudnikov.
V ZZZS so lani ocenili, da bi bilo treba v prvem letu po tej spremembi zamenjati 848 inzulinskih črpalk – 248 za otroke do polnoletnosti in 600 za odrasle. Če bi bil predlog sprejet že lani, bi za to namenili 1,6 milijona evrov, letos pa le še 0,4 milijona evrov. A čeprav so denar za zamenjave dotrajanih črpalk v zdravstveni blagajni odmerili že lani, mnogi bolniki z iztrošenimi napravami še vedno nimajo dostopa do novih.
Namesto posodobitev neskončno čakanje
Kje se je zataknilo? V ZZZS poudarjajo, da so sami ravnali, kot je treba. Upravni odbor ZZZS je na začetku lanskega leta sprejel predlog sprememb in dopolnitev pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, so pojasnili, in ga poslal ministrstvu za zdravje. Javna razprava je bila končana lanskega aprila, a še vedno čakajo na zeleno luč za naslednji korak. Na ministrstvu za zdravje morajo po medresorskem usklajevanju spremembe posredovati vladni službi za zakonodajo, dokler tega postopka ne izpeljejo, pa skupščina ZZZS o njih ne more odločati. In ko bo o njih odločila skupščina, mora, da bi novosti lahko uveljavili, z njimi soglašati še ministrica za zdravje Milojke Kolar Celarc. V ZZZS zatrjujejo, da so ministrstvo že večkrat spomnili, kdo je na potezi.
Na ministrstvu za zdravje medtem ugotavljajo, da je postopek »dokaj zapleten in posledično tudi dolgotrajen«. Poleg tega se predlagane rešitve dotikajo predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pravijo. Pričakujejo pa, da bi lahko pripravo sprememb zaključili letos jeseni in zatem podali še soglasje.
Podatki ZZZS o dosedanjih posodobitvah sicer kažejo, da so oblasti o njih, če odštejemo sedanji zastoj, odločale sproti. Pravila obveznega zavarovanja so tako posodabljali približno enkrat na leto, včasih pa celo pogosteje. Med javno razpravo o novostih in njihovo uveljavitvijo je leta 2014, ko so spremembe uvajali celo dvakrat, na primer minilo le nekaj mesecev.
