»Če ne bi vedeli za covid-19, ob prvih znakih viroze morda ne bi bili tako pozorni. Mlajšega sina so bolele mišice in glava. Ko je odšel na testiranje, je zbolel še starejši sin. Zvečer smo dobili odgovor, da je mlajši sin pozitiven na novi koronavirus, sama pa sem ravno takrat začela suho pokašljevati,« se spominja Ljubljančanka, ki je deset dni kasneje med telefonskim pogovorom še vedno lovila sapo.
Pri starejšem sinu, ki je študent, se je zdelo, kot bi ga ujela nekakšna gripa z desetkratno močjo. »Tudi mene je nepopisno bolela glava. Še nikoli nisem doživela ničesar podobnega. Vročine nisem imela, a se nisem mogla niti obleči, se stuširati ali si natočiti kozarca vode. Že umivanje zob je bilo cel projekt,« je težke dni letošnje jeseni opisala naša sogovornica (njene podatke hranimo v uredništvu).
Varljivi občutki, da gre na bolje
Spominja se tudi trenutkov, ko jo je dušilo ob premagovanju domačih stopnic. Sama bi si morda še rekla, da ima več kot 50 let in bolezen morda že malo težje prenaša, a podobno sta se počutila tudi sinova. Čeprav sta okrevala, je pri njiju vztrajala temperatura nad 37 stopnjami Celzija. Mož je covid-19 preboleval drugače. Med simptomi, ki jih je izkusil, je bila poleg potenja in pokašljevanja tudi driska, po desetih dneh pa ga je presenetila temperatura blizu 38 stopinj Celzija.
Tudi naša sogovornica je imela vse več »dobrih« ur, ko je nenadoma izgubila voh. Prebolevanje covida-19 je bilo zanjo bistveno bolj nepredvidljivo, kot je bila katera koli dotedanja okužba. »Včasih si rečem, da gre vendarle na bolje, potem pa me trenutek kasneje spet začne boleti glava.« Kje bi se lahko okužili, ne vedo. Kot je dejala obolela Ljubljančanka, niso hodili po zabavah, dosledni so bili tudi pri higieni rok in drugih zaščitnih ukrepih, ki jih priporoča stroka.
Stroka svetuje doslednost
Pri covidu-19 se pogosto pojavljajo znaki okužbe dihal, kot je kašelj, je pojasnil infektolog dr. Franc Strle, nekoliko bolj specifična znaka te bolezni pa sta izgubi voha in okusa pri nekaterih bolnikih. A stroka to bolezen še vedno spoznava, sliko je tudi v primeru simptomov težko izostriti že zato, ker se v zdravstvenih ustanovah pogosteje srečujejo z bolniki s težjim potekom bolezni. Kako težko bo prebolevanje covida-19, je med drugim odvisno od posameznikovega imunskega sistema. Kadar je »obramba« šibka, je potek bolezni običajno hujši, je ponazoril Strle, a bolnik ima lahko težave tudi zaradi prekomernega imunskega odziva. »Posledice so lahko v tem primeru še hujše od okvare, ki jo povzroči sam virus.« Tudi pri imunskem odzivu na covid-19 pa znanost odgovore na mnoga vprašanja še išče. »Za zdaj kaže, da pri ljudeh z blago boleznijo nekatera protitelesa kar hitro izginejo, pri težjem poteku pa so prisotna dlje. Verjamemo, da taka protitelesa večinoma pomenijo zaščito, ne vemo pa, kako dolgo bo trajala.«
Kako dolgo bodo »na varnem« bolniki, ki so novi koronavirus že preboleli, torej ni znano. Po besedah Strleta je mogoče pričakovati, da bo pri njih vsaj nekaj časa manjša možnost, da bi še enkrat zboleli. Verjetno je tudi, da bodo, če že zbolijo, covid-19 prebolevali blažje kot prvič. »Tudi ta scenarij pa še ni dokazan. Pri nekaterih virusih druga okužba namreč poteka težje kot prva. Kako je z novim koronavirusom, se bo videlo čez leto ali dve.« Za zdaj je torej posebno pomembno zmanjševanje možnosti, da bi se okužili. Strle prebivalcem Slovenije priporoča, naj skrbijo za zadostno medosebno razdaljo, higieno rok in higieno kašlja, po katerem si je treba prav tako umivati roke. K zaščiti bo prispevala tudi uporaba mask. »Tega se bo treba dosledno držati. Tako veliko število okužb, kot ga imamo trenutno, je mogoče preprečiti z veliko reda.«
