Znane so nove smernice za potrjevanje učnih gradiv. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) jih je v ponedeljek objavilo skupaj s pravilnikom o potrjevanju učnih gradiv, ki določa standarde kakovosti, na podlagi katerih se bo po novem presojala kakovost širšega nabora učnih gradiv - ne več zgolj učbenikov, ampak tudi delovnih zvezkov in delovnih učbenikov.
Smernice, ki določajo strokovne podlage za presojo utemeljenosti, ali je za posamezen predmet določeno učno gradivo smiselno predpisati učencem, je pripravila in uskladila ekspertna skupina, ki deluje v okviru zavoda za šolstvo in se je februarja oblikovala po velikem nezadovoljstvu pedagoške in založniške stroke.
Kot smo poročali, se je zaradi neusklajenosti prvotno predstavljenih smernic in razdrobljenosti na strokovni ravni proces osvežitve potrjevanja učnih gradiv pozimi znašel celo pod drobnogledom ustavnega sodišča, ki pa je pobudo založnikov zavrnilo s pojasnilom, da smernic še ni in zato ni izkazan pravni interes.
Sporna uvedba skupnih kompletov
V dokumentu novih smernic, ki so nastale pod vodstvom profesorja dr. Janeza Vogrinca z ljubljanske Pedagoške fakultete, je poudarjen pomen učnih gradiv z usklajenostjo s kurikularnimi dokumenti, ki usmerjajo delo učitelja – učnimi načrti.
Članica Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije in direktorica založbe Rokus Klett Maruša Dejak v primerjavi z jesensko različico smernic opaža določene izboljšave in jih razume kot korak v bolj sprejemljivo smer. Kljub temu pa, nam je zaupala, ostaja pri stališču, da so smernice kot takšne nepotrebne, saj da imajo učitelji dovolj strokovne avtonomije za izbiro med učnimi gradivi.
Še vedno se zatika tudi pri več ključnih vprašanjih. Dejakova meni, da je tudi v novih smernicah prisotna neenakopravna obravnava posameznih predmetov, zlasti glasbene in likovne umetnosti na razredni stopnji. »Poleg tega uvajanje skupnih kompletov gradiv za več razredov pri nekaterih predmetih (npr. spoznavanje okolja, družba, tehnika in tehnologija, naravoslovje in tehnika) odpira resne praktične izzive – od težjih šolskih torb do bistveno višjih stroškov za šole, ki bodo morale za učbeniške sklade kupovati večkratnike istih učbenikov za različne generacije (denimo namesto 72 tudi do 216 izvodov za en predmet),« je zaskrbljena direktorica.
Pričakujejo dodatne prilagoditve
Kot pomemben izziv Maruša Dejak vidi tudi časovnico: »Zaradi zamikov v postopkih potrjevanja in odsotnosti marčevske seje je trenutno potrjenih zelo malo učbenikov, razmik med aprilsko sejo in roki za odločanje šol pa je prekratek za premišljeno izbiro. Poleg tega za nekatere predmete letos sploh ne bo novih potrjenih gradiv, saj morajo založbe oddajati celotne komplete hkrati.«
Dodatno negotovost po besedah sogovornice povzroča dejstvo, da je bil pravilnik, ki omogoča potrjevanje delovnih zvezkov in delovnih učbenikov, sprejet šele zdaj, zato je malo verjetno, da bodo ta gradiva pravočasno potrjena za novo šolsko leto (2026/27). Zaradi odprtih vprašanj (predvsem glede izbire kompletov) in časovnih pritiskov Dejakova pričakuje, da bo razprava o smernicah še potekala in meni, da bodo potrebne dodatne prilagoditve.
Na MVI so sicer veljavnost obstoječih učnih gradiv že lani podaljšali za tri leta, kar pa nekaterim šolnikom ni po godu. Prepričani so, da uporaba obstoječih učbenikov, ki ne sledijo novostim in so v neskladju z novimi učnimi načrti, zanje pomeni dodatno obremenitev v obliki samostojnega pripravljanja in fotokopiranja ustrezne učne snovi.