Eden glavnih očitkov, ki letijo na avtorje zakona o interventnih ukrepih, je, da so jih sprejeli mimo socialnega dialoga in ne da bi zanje predstavili prepričljiva in konkretna pojasnila glede kompenzacijskih ukrepov. Ocene izpada javnofinančnih prihodkov se gibljejo od približno 570 milijonov evrov na letni ravni do približno milijarde evrov. Predlagatelji odgovarjajo, da je strašenje pred milijardno luknjo pretirano, napovedujejo ukrepanje v smeri vitkejše države, znižanje stroškov državnega aparata, debirokratizacijo, dinamične učinke ukrepov skozi povečano konkurenčnost in gospodarsko aktivnost ter posledično širšo davčno osnovo. Ti bi se sicer lahko pokazali šele v daljšem obdobju, medtem ko bi udarec za javne blagajne in proračun nastopil že z začetkom izvajanja zakona.
»Ta zakon je napisan za drugačno vladanje, kot smo ga spremljali v zadnjih štirih letih,« pa je bodoči mandatar Janez Janša ocenil, da bo zakon uresničljiv ob drugačnem funkcioniranju države, »kjer se bo delalo tudi na odhodkovni strani, kajti stroški za funkcioniranje države so previsoki«.
Zanimiva pa je bila tudi izjava Marka Lotriča, predsednika kmalu vladne stranke Fokus in državnega sveta, da bi del manjkajočih sredstev lahko našli pri tako imenovanih posebnih oziroma izrednih pokojninah. »Absolutno se mi zdi, da je treba prevetriti vse tiste pokojnine, ki so izredne, ki ne temeljijo na vplačanih sredstvih, ki ne temeljijo na opravljenem delu,« je ocenil.
Marka Lotriča, predsednika kmalu vladne stranke Fokus in državnega sveta, smo vprašali, na katere uživalce konkretno se je nanašala izjava, da je treba prevetriti vse tiste pokojnine, ki so izredne, ki ne temeljijo na vplačanih sredstvih ali na opravljenem delu, pa tudi, ali nameravajo v tej smeri predlagati zakonske spremembe in na kolikšne prihranke računajo.
Iz službe za odnose z javnostjo državnega sveta so nam na splošno odgovorili, da se je Lotričeva izjava nanašala predvsem na tiste oblike pokojninskih oziroma pokojninam podobnih prejemkov, ki niso neposredno vezane na individualna vplačila zavarovancev v pokojninsko blagajno oziroma na polno delovno dobo in prispevke iz dela. »V javnih razpravah se pri tem običajno omenjajo predvsem posamezni privilegirani pokojninski statusi ter nekatere zgodovinsko pridobljene pravice, ki odstopajo od splošnih pravil pokojninskega sistema.« Kot so dodali, je bil namen izjave opozoriti na potrebo po večji preglednosti in pravičnosti pokojninskega sistema ter na vprašanje dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne. »Smiselno bi bilo preveriti, ali so vsi obstoječi posebni režimi še vedno ustrezno utemeljeni in skladni z načelom enake obravnave zavarovancev,« še meni Lotrič.
Dolg seznam posebnih pokojnin
Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) Lotričeve izjave v tej fazi niso želeli komentirati. So nam pa poslali seznam upravičencev do pokojnin in drugih prejemkov PIZ ter do povračil prispevkov iz PIZ, ki jih vodijo pod skupnim naslovom »Obveznosti republike«. V teh primerih namreč država na podlagi posebnih določb pokojninskega ter drugih posebnih zakonov iz državnega proračuna zagotavlja sredstva za pokrivanje obveznosti, ki nastanejo zaradi odmere pravic iz PIZ pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov.
Seznam vrst uživalcev oziroma prispevkov je dolg in obsega več kot 50 različnih kategorij. Skupni znesek izplačil za ta namen je po zadnjih podatkih iz leta 2024 znašal približno 325 milijonov evrov letno.
Igor Feketija, odhajajoči državni sekretar na ministrstvu za delo in soavtor pokojninske reforme, je za Dnevnik pojasnil, da med temi izplačili daleč največje postavke predstavljajo prispevki za invalide, zagotovljene pokojnine, prispevki za samozaposlene in kmete, skratka za področja, ki se jih tudi prihajajoča vlada zelo verjetno ne bo dotikala.
Pri pokojninah za udeležence NOB in podobne prejemnike, ki jih je popularno izpostavljati na socialnih omrežjih, pa po Feketijevih besedah tisti, ki se spotikajo obnje, ne preverijo zneskov, ki gredo v ta namen in so zaradi umiranja prejemnikov iz leta v leto nižji. Obenem gre za že pridobljene pravice (tudi v primeru vdovskih in družinskih pokojnin po teh prejemnikih), v katere za nazaj ni mogoče posegati, saj bi to padlo na ustavnem sodišču. Za v bodoče pa je prav amandma SDS k pokojninski reformi predvidel, da se posebne pokojnine ne bodo več dedovale, pač pa se bo pri odmeri vdovske ali družinske pokojnine upošteval samo del pokojnine, odmerjen po splošnem predpisu, ne pa tudi po posebnem predpisu. »Ta del pokojninskega sistema je torej že prečiščen.« Po Feketijevih besedah na tem področju zato ni mogoče privarčevati skorajda nič. Edino, kar bi lahko spremenili, so poklicne pokojnine, kar pa prav tako ni posebej realno.
Podiranje rezultatov pokojninske reforme
Skupni finančni učinek pri »izrednih« pokojninah, na katere bi utegnili ciljati predlagatelji interventnega zakona, torej dejansko ni tako velik, kvečjemu nekaj milijonov evrov, in sam po sebi ne more pokriti velikega izpada iz naslova ukrepov interventnega zakona, ki bi po ocenah ZPIZ v pokojninski blagajni povzročili od 500- do 600-milijonski izpad. Gre za ukrepe polnega dvojnega statusa (polna pokojnina, polna plača), socialno kapico na prispevke in znižanje osnove za plačilo prispevkov za manjše s.p.-je in kmete. Prav pokojnine slednjih v bodoče ne bodo in že zdaj niso v celoti pokrite iz vplačanih prispevkov, pač pa se jim zaradi socialnega korektiva v sistemu pokojnine odmerijo od najnižje pokojninske osnove (trenutno 1289,78 evra).
Feketija pa opozarja še na en pomemben vidik, in sicer ogroženost dela sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, katerih izplačilo je vezano tudi na izvedbo pokojninske reforme, v katero se z ukrepi interventnega zakona zdaj močno posega. »To je realna grožnja, ki pa nikogar posebej ne zanima, ker zveni tehnično, toda mi smo že dobili dopis evropske komisije z zahtevo po pojasnilu, kaj se dogaja. Kakršno koli poseganje v vzdržnost pokojninskega sistema, kar pol milijarde evrov dodatnih izdatkov letno je, absolutno podre rezultat pokojninske reforme.«
Feketija na vprašanje, kje in kako se bodo zagotovila manjkajoča sredstva, ne želi špekulirati, ne izključuje pa možnosti, da bi v nadaljevanju prišlo tudi do krčenja določenih pravic.