Del trenutno veljavnih smernic prehranjevanja v šolah, ki vsebujejo vzgojno-izobraževalni vidik, so pripravili na Zavodu RS za šolstvo, tisti del, ki obravnava zdravstveni vidik, pa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) s svojimi in zunanjimi strokovnjaki. To je običajen postopek sprejemanja takšnih dokumentov, ki pa ga je vlada Roberta Goloba pri pripravi smernic SSP2025 zaobšla. To delo je zaupala skupinici skrbno izbranih strokovnjakov, povečini naklonjenih rastlinski prehrani.
Slovenija z organizirano šolsko prehrano
»SSP2025 je dokument, ki lahko neposredno vpliva na organizirano prehrano v vrtcih, šolah, bolnišnicah in domovih za starejše ter na širšo populacijsko prehransko politiko. Zato mora biti njegova priprava podvržena najvišjim strokovnim, metodološkim in pravnim standardom,« so v javnem pismu poudarili vodilni slovenski prehranski strokovnjaki s prof. dr. Tadejem Battelinom na čelu. V njem so izrazili ogorčenje nad načinom sprejemanja dokumenta SSP2025, ki lahko, kot rečeno, s svojimi tremi prehranskimi krožniki (mediteranskim, vegetarijanskim in veganskim) kasneje vpliva tudi na šolsko prehrano.
Zdravstveni del veljavnih smernic za prehranjevanje v šolah uporabnike usmerja k ustrezni organiziranosti prehrane in je hkrati prilagojen slovenskim razmeram. »Uvedba prehranskih smernic v drugih državah je popolnoma drugačna, saj je Slovenija še vedno ena redkih držav, ki ima sistemsko organizirano šolsko prehrano, ki je tudi uzakonjena,« je za Dnevnik pojasnil Tilen Obradović iz službe za splošne zadeve Zavoda RS za šolstvo.
Bi lahko šole zagotovile po tri prehranske krožnike?
Če bodo splošne prehranske smernice z omenjenimi tremi krožniki uradno potrjene in če bi jih morali postopno uvesti tudi v šolah, bi te glede na sedanje zmogljivosti priprave hrane lahko zagotavljale takšno ponudbo, torej mediteranski, vegetarijanski in veganski krožnik? »Prenova smernic prehranjevanja mora temeljiti na strokovnih in znanstvenih osnovah. Ko bosta NIJZ in zdravstvena stroka odločila, da je treba prehranske smernice posodabljati, bomo na Zavodu RS za šolstvo sledili strokovnim in znanstvenim načelom ter izvedli potreben postopek za prenovo in potrjevanje pri najvišjem organu s področja šolstva, to je strokovni svet za splošno izobraževanje,« je odgovoril Obradović.
V preteklosti so se že pojavljale ideje o vzpostavitvi regionalnih kuhinj, iz katerih bi hrano, tudi vegansko, dostavljali posameznim šolam. Obradović je pojasnil, da imajo vse osnovne šole v Sloveniji v svojih prostorih šolske kuhinje, ki so lahko centralne ali razdeljevalne. Iz centralnih kuhinj obroke za otroke in mladostnike prepeljejo v šolske razdeljevalne kuhinje. »Organizacija šolske prehrane na posamični šoli je odlično učno okolje, kjer lahko otroci z raznolikimi dejavnostmi spoznavajo pomen zdrave, uravnotežene prehrane ter odnos do hrane in kulturo prehranjevanja,« je dodal sogovornik. Vprašanje, da šole ne bi več pripravljale obrokov, je po njegovih besedah zelo kompleksno in celostno. »Mnoge centralne šolske kuhinje so v zadnjih letih temeljito obnovili in tam verjetno ni razloga, da bi v šolo vozili hrano na primer iz regijske centralne kuhinje, kjer bi pripravljali prehranske obroke, ki bi jih na šoli le razdelili. Tukaj manjkajo tudi drugi vidiki, kot so vzgojno-izobraževalni, ekonomski, trajnostni, kmetijski in drugi,« je poudaril Tilen Obradović.
Medicinsko indiciranih diet je okoli šest odstotkov
Šole morajo zagotavljati tudi medicinsko indicirane diete, povezane s sladkorno boleznijo, celiakijo … Po analizi iz leta 2024 osnovne šole pripravljajo povprečno šest odstotkov takšnih diet, medtem ko prilagojenih obrokov, ki ne spadajo v sklop medicinsko indiciranih diet, niso dolžne pripravljati. Za to se lahko odločijo, če imajo kadrovske, tehnične in druge možnosti.
Natančnega podatka, koliko šol pri pripravi obrokov denimo upošteva različne veroizpovedi, na Zavodu RS za šolstvo nimajo. So pa zaradi vse večjega povpraševanja po prilagojenih prehranskih obrokih pripravili metodološki instrumentarij za analizo ponudbe tovrstnih obrokov v šolah. Analizo naj bi končali letošnjo jesen.