V ponedeljek bo v šolah po vsej Sloveniji živahno kot že dolgo ne. Po tednu zimskih počitnic za učence na vzhodu države se počitnice končujejo tudi za učence na zahodu. Prihodnji teden bodo tako v šolah spet vsi osnovnošolci in vsi dijaki četrtih letnikov srednjih šol.
A epidemiološke razmere niso spodbudne, je včeraj opozoril direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek. Trend števila potrjenih primerov okužbe se je po njegovih besedah v zadnjih dneh znova obrnil navzgor, sedemdnevna incidenca potrjenih primerov pa je nehala upadati in stagnira.
V rdeči obalno-kraški regiji, kjer so razmere trenutno najslabše, so glede na sedemdnevno povprečje pozitivnih testov trenutno bližje črni kot oranžni fazi. Razlog za bistveno poslabšanje v tej regiji bi po besedah Kreka lahko bilo širjenje angleške različice novega koronavirusa iz Italije. »Regija meji na Furlanijo - Julijsko krajino, kjer imajo 25 odstotkov britanskega seva, kar je krepko več kot pri nas,« je dejal.
Po štirih mesecih o prilagoditvah
Kljub poslabšanju razmer v obalno-kraški regiji pa se je vlada odločila, da šol in vrtcev tam za zdaj ne bo zapirala. Kot kaže, je tokrat vendarle sledila priporočilom NIJZ, naj se šole odpirajo prve in zapirajo zadnje. A šole se v Sloveniji v resnici še vedno niso niti povsem odprle, saj se večina dijakov na daljavo izobražuje že vse od sredine oktobra. Ker prehod v rumeno fazo, ko je po vladnem semaforju predvideno vračanje dijakov v šole, ni nujno za ovinkom in ker se lahko zgodi, da se vsaj del države ponovno obarva rdeče, je vse bolj žgoče vprašanje, kako se ne le izogniti ponovnemu zapiranju šol, ampak šolanje v živo končno omogočiti vsem.
Notranji minister Aleš Hojs je včeraj povedal, da so se v vladi odločili, da bodo do srede pripravili modele oziroma prilagoditve, ki bi tudi v primeru ponovnega poslabšanja omogočile šolanje v živo za vse učence. Odločitev o vračanju vseh dijakov po njegovih besedah še ni bila sprejeta, bo pa v sredo, ko bo vlada spet pretresala ukrepe, »verjetno na mizi«.
Krek je v zvezi s tem včeraj pojasnil, da na NIJZ pripravljajo prilagoditve zlasti v smeri hibridnega poučevanja, in sicer na način, da bi bila polovica učencev v šoli, polovica bi se izobraževala na daljavo, nato pa bi se skupini zamenjali. Ena od možnih prilagoditev so po njegovih besedah tudi manjši razredi. Ob tem je poudaril, da epidemiologe skrbi zlasti vračanje starejših učencev v šole, saj se bojijo, da bi vračanje v šolske klopi spodbudilo tudi druženje zunaj šole. Učenci z obolenji, za katere je vračanje v šole tvegano, pa bi morali, kot pravi Krek, imeti možnost, da se še naprej šolajo na daljavo.
Kakšne prilagoditve pripravljajo in zakaj so se o tej možnosti pripravljeni pogovarjati šele več kot štiri mesece po vnovični uvedbi pouka na daljavo, smo včeraj povprašali tudi pristojno ministrstvo za izobraževanje, ki ga vodi Simona Kustec, a odgovorov nismo dobili.
Krčenje razredov težko izvedljivo
Kot kaže, nismo edini. Predsednica zveze srednjih šol in ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Fani Al Mansour pravi, da ravnatelji šolski ministrici že vse od oktobra pošiljajo dopise o tem, naj uvede hibridni način pouka in s tem vsaj delno omogoči pouk v živo za vse učence. Odgovorov ali pojasnil, zakaj to doslej ni bilo mogoče, kot dodaja Al Mansourjeva, niso dobili.
Takšen način pouka sicer po njenih besedah, vsaj na papirju, ne bi bil nič novega. Pri izmeničnem izobraževanju na daljavo in v živo gre namreč za pouk po modelu C, ki je že vseskozi predviden v priročniku za izobraževanje med epidemijo, ki so ga na ministrstvu skupaj z zavodom za šolstvo izdali lani. Al Mansourjeva ob tem dodaja, da bila uvedba izmeničnega pouka v živo in na daljavo v praksi sicer zagotovo precejšen izziv, ki pa bi bil izvedljiv, če bi šolniki le dobili dovolj natančna in pravočasna navodila. »Ne pa da dobimo v četrtek zvečer obvestilo, da novo obliko pouka začenjamo v ponedeljek,« je dodala.
Manj naklonjena je uvedbi manjših razredov. »To bi verjetno pomenilo dvojne ure za učitelje ali pa sočasno izvajanje pouka na daljavo in v živo. Učitelj bi moral tako hkrati nagovarjati učence v razredu in tiste, ki bi pouk spremljali prek zaslonov. Učitelji, ki imajo s tem izkušnje, povedo, da je to zelo težko oziroma skoraj nemogoče,« opozarja Al Mansourjeva.
