Tik pred začetkom zbiranja podpisov za referendum o noveli zakona o lokalnih volitvah so se njeni nasprotniki odločili spremeniti način boja za ohranitev volilne pravice državljanov tretjih držav. Kulturno društvo Gmajna, Albansko kulturno društvo AKD Liria in Kulturni center Danilo Kiš so napovedali umik referendumske pobude. Namesto zbiranja 40.000 overjenih podpisov, ki bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra, želijo spor prenesti pred ustavno sodišče.
Razlog za odločitev povezujejo s posvetovalnim referendumom, ki so ga predlagale koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico. Ob nadaljevanju njihove pobude bi lahko volilci o vsebinsko skoraj enakem vprašanju odločali dvakrat. Pobudniki ocenjujejo, da bi se razprava o odvzemu že pridobljene pravice pri tem sprevrgla v obračunavanje glede priseljevanja in števila tujcev v Sloveniji.
»Umik pobude ne pomeni, da zakonu ne nasprotujemo več, temveč da bomo njegovo spornost naslovili po ustavnopravni poti,« so poudarili v skupnem sporočilu. Odločitev poleg treh društev podpirajo tudi druge organizacije, ki zastopajo priseljence in njihove skupnosti, med njimi Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, Zveza albanskih društev v Sloveniji in Infokolpa.
Novela, ki jo je državni zbor sprejel sredi junija, posega v pravico državljanov držav zunaj Evropske unije, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Ti bi izgubili možnost glasovanja na lokalnih volitvah, ki jo imajo že 24 let. Sprememba torej zadeva tudi ljudi, ki v Sloveniji že dolgo živijo in delajo ter sodelujejo v lokalnih skupnostih. Prav nasprotje med pričakovanjem, da se vključujejo v družbo, in odvzemom možnosti soodločanja je eden od osrednjih očitkov nasprotnikov zakona.
Do ustavne presoje po objavi zakona
Umik referendumske pobude bi odpravil oviro za objavo novele v uradnem listu. V SD so med tem že pripravili zahtevo za ustavno presojo in začasno zadržanje, pripombe pa sta dodala tudi Levica in Gibanje Svoboda. Opozicijske stranke bi jo s podpisi najmanj 30 poslancev lahko vložile po uveljavitvi zakona, predvideni dan po objavi.
Za prizadete volilce bo posebej pomembna odločitev o morebitnem začasnem zadržanju. Nasprotniki novele želijo doseči, da bi lahko tudi na novembrskih lokalnih volitvah glasovali po dosedanji ureditvi. Sama vložitev zahteve tega še ne zagotavlja: o zadržanju bi morali odločiti ustavni sodniki. Tudi morebitnega uspeha s predlogom za začasno zadržanje ne bi bilo mogoče enačiti s končno odločitvijo, da je zakon protiustaven.
Spreminja se torej postopek, v katerem bodo nasprotniki zakona poskušali preprečiti njegove učinke. Umik pobude omogoča nadaljevanje postopka uveljavitve novele, hkrati pa pripravlja pogoje za njeno izpodbijanje. Ali bi s tem dosegli ohranitev volilne pravice na letošnjih volitvah, bo odvisno od nadaljnjih korakov opozicije ter vsebine in časa morebitne odločitve ustavnega sodišča.
Posvetovalni referendum ostaja
Z umikom zakonodajne referendumske pobude pa ne preneha veljati odločitev državnega zbora o posvetovalnem referendumu. Poslanci so ga 28. avgusta razpisali za 11. oktober. Pri tem ostaja spor o dopustnosti posvetovanja z volilci o vprašanju, o katerem je parlament s sprejetjem zakona že odločil.
Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi določa, da lahko državni zbor posvetovalni referendum razpiše, preden dokončno odloči o posameznem vprašanju. Na njegov izid ni pravno vezan. Zakonodajno-pravna služba DZ je prav zaradi že sprejete novele opozorila, da bi bil takšen razpis v nasprotju z zakonom. Razlika med referendumoma zato ni zgolj v poimenovanju: zakonodajni omogoča zavrnitev sprejetega zakona, posvetovalni pa je namenjen pridobivanju mnenja volilcev pred odločitvijo.
Opozicija se sicer še ni poenotila, ali naj pred ustavnim sodiščem izpodbija tudi odlok o posvetovalnem referendumu. SD in Levica tak korak podpirata, v Gibanju Svoboda pa imajo pomisleke. Brez sodelovanja največje opozicijske poslanske skupine potrebnih 30 podpisov ne morejo zbrati.
Novelo so predlagali poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa in Resnice, pri glasovanju pa so jo podprli tudi Demokrati. Nasprotovali so ji v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Pomisleki glede posega v volilno pravico so se medtem pojavili tudi zunaj parlamentarnega spora. Pri varuhu človekovih pravic so opozorili na spornost sprememb z vidika predmeta in namena konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni.
Združenje mestnih občin Slovenije je bilo v mnenju z 2. junija kritično že do obrazložitve zakonskega predloga. Opozorilo je, da razlogi za ukinitev volilne pravice državljanov tretjih držav niso navedeni niti v oceni stanja niti v obrazložitvi zadevnega člena. Brez pojasnila, zakaj je tak poseg potreben, se po njihovem opozorilu do njega ne morejo ustrezno opredeliti niti občine niti javnost.