Nova koalicija je v zvezi s socialnim dialogom v koalicijsko pogodbo zapisala en stavek. V poglavju o gospodarstvu in delu je med zavezami »krepitev socialnega dialoga«.
Začetek ni bil vzpodbuden, kar je najbolje pokazal enostransko, brez sodelovanja socialnih partnerjev, stroke in zainteresirane javnosti sprejeti poslanski zakon o interventnih ukrepih, čeprav posega na več temeljnih ekonomskih in socialnih področij. Zakon bi utegnil biti predmet referendumskega odločanja, o čemer naj bi ustavno sodišče odločilo prihodnji teden.
Podobno velja za še en, prav tako enostranski predlog poslanskega zakona, in sicer novelo zakona o delovnih razmerjih, ki zadeva obračunavanje sindikalnih članarin, ki jo v sindikatih razumejo kot poskus slabitve enega od socialnih partnerjev in posledično ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Mimo socialnih partnerjev je nova koalicija pripravila še nekatere poslanske in vladne predloge zakonov. Kakšno bo nadaljevanje, pa se bo jasneje pokazalo že na jutrišnji prvi seji ESS v mandatu nove vlade, ki je vanj že imenovala svoje člane. Če se bo ministrom mudilo na vrh koalicije, ki naj bi bil prav tako sklican za petek, namesto da bi socialnim partnerjem predstavili svoje načrte, bo to slaba popotnica, je slišati iz sindikalnih vrst.
V vseh sedmih reprezentativnih sindikalnih centralah zato že pred sejo izražajo pričakovanje, da jim bo vlada predstavila svoje stališče do delovanja ESS, socialnega partnerstva in socialnega dialoga, pa tudi do enakosti socialnih partnerjev, ter predstavila delo in prioritete posameznih ministrstev ter časovnice ukrepov oziroma zakonskih besedil, ki jih nameravajo predlagati.
Začetna nerodnost ali poskus zaobidenja?
Predvsem pa v centralah od ministra za finance Andreja Širclja pričakujejo natančno časovnico usklajevanja predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu. Nad dosedanjim postopkom priprave zakona so začudeni, saj predloga sploh še niso prejeli v vednost in obravnavo. Pri tem poudarjajo, da veljavna pravila o delovanju ESS jasno določajo, da mora ESS predlog zakona obravnavati pred ali najpozneje med javno razpravo, ki pa se zaključi že prihodnji teden.
»Prepričani smo, da gre za vsebino, ki je ena pomembnejših za obravnavo na ESS in o kateri mora potekati pravi tripartitni socialni dialog. Upamo, da gre za začetne nerodnosti in da pripravljalec zakona ni želel zaobiti socialnega dialoga,« so zapisali.
Ker morajo biti v skladu s pravili delovanja ESS usklajevanja zaključena pred obravnavo zakona na vladi, je vprašanje, ali bo zanje dovolj časa. Zakon naj bi po napovedih ministrstva namreč začel veljati že z novim letom, torej čez manj kot pol leta, parlamentarni postopek, ki bo v tem primeru reden, pa naj bi se s prvim branjem začel zgodaj jeseni.
Še enega referenduma ne prejudicirajo
Martina Vuk, generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja, sicer članica kolegija ESS, je za Dnevnik izpostavila, da v zvezi z zakonom o demografskem skladu pričakujejo ustanovitev pogajalske skupine, ki bi ga celovito obravnavala. Gre namreč za preveč pomembno vsebino, da bi se ESS z njo zgolj formalno seznanil. »Ekonomsko-socialnega sveta, ki deluje pro forma, potem ko se o nečem parcialno dogovarja drugje, ne potrebujemo.«
»Upam, da bo vlada tokrat vključila socialne partnerje, preden bo zakon vložila v parlamentarno proceduro, in da bo glede na pomembnost in namen zakona kvaliteti dala prednost pred časovno dinamiko, ki si jo je sama postavila. Bolje, da je zakon sprejet pol leta kasneje in da odraža čim večji koncenz socialnih partnerjev,« poudarja tudi Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Sindikati imajo glede predlaganega zakona kar nekaj pomislekov, saj je vsebinsko podoben tistemu, ki ga je prejšnja Janševa vlada oblikovala pred petimi leti, a nazadnje ni bil sprejet. Takratnemu predlogu so nasprotovali in se pripravljali tudi na zbiranje podpisov za referendum. »Referenduma zdaj ne bi prejudicirala. Nas pa v predlogu skrbi koncentracija vsega premoženja države v eni družbi, ki bo upravljana popolnoma politično, hkrati pa se bojimo, da želenih učinkov ne bo, saj se ne spreminja obseg premoženja. Edini učinek bo očitno centralizacija upravljanja s svojimi ljudmi,« je kritična Martina Vuk.
GZS: ESS naj ostane osrednji forum
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dokončno izoblikovanega stališča o zakonu še nimajo, podpirajo pa prizadevanja, da se zagotovi dolgoročna finančna stabilnost in vzdržnost pokojninskega sistema, s tem pa tudi zmanjša pritisk na dodatno zviševanje prispevkov podjetij in zaposlenih. Tudi sami pričakujejo vsebinsko in argumentirano razpravo in poudarjajo, da predlog zaradi svojega sistemskega pomena sodi v obravnavo ESS in da je vključitev vseh socialnih partnerjev v razpravo pomembna za oblikovanje kakovostne in dolgoročno vzdržne rešitve. Glede socialnega partnerstva na splošno pa pričakujejo odprt socialni dialog s pravočasnim in transparentnim vključevanjem socialnih partnerjev v pripravo sistemskih zakonodajnih rešitev, ki bodo iskali kompromisno najboljše rešitve. Ker Slovenija z razvojnega vidika v primerjavi z drugimi razvitimi državami po mednarodnih lestvicah pada oziroma ne napreduje, opozarjajo, da je rešitve za prihodnji razvoj Slovenije, spremembe na strani države, poslovnega okolja in podobno treba iskati skupaj, ob pravočasnem dialogu in izmenjavi argumentov in stališč med vlado, delodajalci in sindikati.
Dosedanji predsedujoči ESS Mitja Gorenšček, sicer glavni izvršni direktor GZS, je že ob sprejemanju interventnega zakona opozoril, da lahko samo z vključitvijo ESS »dosežemo stabilne, premišljene, družbeno sprejemljive in uravnotežene rešitve, ki bodo upoštevale interese vseh državljanov«. Nasprotno pa izključevanje ESS zmanjšuje legitimnost sprejetih rešitev, povečuje tveganje za njihovo neučinkovitost v praksi, vodi pa lahko tudi v socialne napetosti.
S finančnega ministrstva so nam odgovorili, da »si prizadevajo za odprt in vključujoč dialog« o predlogu zakona in da načrtujejo tudi razpravo s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi deležniki. Časovnica nadaljnje obravnave bo odvisna predvsem od poteka usklajevanj in vsebine prejetih pripomb, pravijo.