Iz predloga proračuna za prihodnje leto izhaja, da bo ministrstvo za delo kmalu pripravilo varčevalne ukrepe na področju sociale in da bodo ti razmeroma obsežni. Proračunski okvir za socialne transferje v letu 2020 namreč predvideva, da bodo izdatki za socialne transferje precej manjši od letošnjih, iz veljavnih ali napovedanih ukrepov pa ni mogoče razbrati, kako bodo to dosegli.
Številna vprašanja, malo odgovorov
Za letošnje leto je bilo predvideno, da bo država za transferje posameznikom in gospodinjstvom porabila 1,34 milijarde evrov, a dosedanji izdatki kažejo, da bo pravzaprav v celotnem letu porabila 85 milijonov evrov več. Višji so predvsem izdatki za osebno asistenco. V proračunu piše, da bo zanjo porabljenih 10,5 milijona evrov, toda že do konca avgusta so za to porabili več kot 18 milijonov evrov. Izdatki so letos zrasli prav vsak mesec, povprečno za 220.000 evrov. Če se bo ta trend nadaljeval, bo letos za osebno asistenco porabljenih več kot 40 milijonov evrov. Vendar to pojasni manj kot polovico letošnjega »presežka« izdatkov, za preostanek pa ministrstvo še vedno ni ponudilo natančnih pojasnil.
Zaradi teh napačnih predvidevanj so na ministrstvu za delo vzpostavili analitsko službo, od kod bo vlada vzela sredstva za večje letošnje socialne izdatke, pa še vedno ni znano. Poleg tega se postavlja tudi vprašanje, zakaj je v proračunu za prihodnje leto ta postavka še za osem milijonov evrov manjša. V primerjavi z oceno letošnje resnične porabe bi bilo torej treba naslednje leto prihraniti 93 milijonov evrov ali 6,5 odstotka. V zadnjih (najmanj) petnajstih letih bi bil to drugi največji letni padec za letom 2013, v katerem so se odrazili številni varčevalni ukrepi. Kot je opozoril fiskalni svet, za takšno predvidevanje za zdaj ni nobene podlage, saj zakonski predlog, ki bi imel takšne varčevalne posledice, ni bil ne sprejet ne napovedan. Po naših neuradnih podatkih je poskušal fiskalni svet od vlade dobiti pojasnila, vendar z njimi ni bil zadovoljen. Uradno v fiskalnem svetu tega ne želijo komentirati, je pa njegov predsednik Davorin Kračun dejal, da zmanjšanja števila prejemnikov transferjev glede na dosedanje izkušnje ni pričakovati. To število se zvišuje tudi v času hitre gospodarske rasti, saj so se dvigovali dohodkovni cenzusi, zato je do transferjev upravičenih več oseb in gospodinjstev. Na našo prošnjo za pojasnila o varčevanju, ki smo jo poslali v torek, ministrstvo za delo ni odgovorilo.
Varčevanje napovedano, nato odpovedano
Septembra je ministrstvo predlagalo rez v varstveni dodatek, ki ga prejemajo revni upokojenci in invalidi. S tem interventnim zakonom bi na leto prihranili med 20 in 35 milijonov evrov, vendar je po ogorčenem odzivu civilne družbe koalicija predlog umaknila. Na ministrstvu za finance so takrat zatrdili, da vseeno pričakujejo varčevalne ukrepe ministrstva za delo, tam pa so se, nasprotno, veselili, da varčevanja na njihovem področju ne bo. Ministrica za delo Ksenija Klampfer je napovedala zgolj to, da bo v dialogu z vsemi deležniki odpravljala anomalije, ki naj bi jih zaznala v sistemu socialnih transferjev.
Zadeva je še bolj nejasna po parlamentarni obravnavi zakonskih spremembah, ki bi ukinile dodatek za delovno aktivnost. Ko smo pred nekaj meseci spraševali, kako nameravajo letošnje izdatke ohraniti v proračunskem okvirju, so nas na ministrstvu opozorili na ta ukrep, saj naj bi z ukinitvijo tega transferja, ki ga prejemajo predvsem revni zaposleni, proračun na letni ravni pridobil 16 milijonov evrov. V včerajšnji razpravi v državnem zboru – o spremembi zakona naj bi glasovali v torek – pa je Ksenija Klampfer zatrdila, da prihranka ne bo, saj bo denar namenjen aktivaciji brezposelnih. Hkrati z ukinitvijo dodatka bo na predlog SDS državni zbor očitno sprejel določbo, da se bo morala zdrava, dolgotrajno brezposelna oseba vključiti v program javnih del, sicer bo prejela samo polovico zneska denarne socialne pomoči. A v tem primeru bo morala država zagotoviti mnogo več javnih del.
