Ob širjenju močno nalezljive različice delta postaja cepljenje proti novemu koronavirusu še pomembnejše, a so v nekaterih državah zaostritve zajele tudi cepljene prebivalce. V ZDA so po odločitvi, da cepljenim v zaprtih javnih prostorih ni več treba nositi mask, tako že stopili korak nazaj. Tamkajšnji Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) uporabo mask v notranjih prostorih, kadar gre za območja z močno razširjenimi okužbami, po novem predvideva tudi za cepljene.
Drugačne spremembe se obetajo v Veliki Britaniji, kjer se morajo za zdaj ob tesnem stiku z okuženim posameznikom samoizolirati tudi polno cepljeni. Od 16. avgusta dalje to zanje v Angliji ne bo več obvezno, še nekoliko prej bodo to pravilo za cepljene preklicali na Škotskem in v Walesu. Kot je poročal BBC, bodo cepljenim po visokotveganem stiku namesto tega priporočili testiranje z metodo PCR.
Za zdaj brez dodatnih varovalk
V Sloveniji, ki konec avgusta ukinja velik del brezplačnega hitrega testiranja, tovrstne dodatne »varovalke« za cepljene prebivalce za zdaj niso predvidene. Center za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki ga vodi Mario Fafangel, je sicer predlagal, naj država posameznemu prebivalcu mesečno zagotovi do deset brezplačnih kompletov za samotestiranje. Da eno od pomembnih rezerv vidi v lekarnah, kjer bi bili lahko v prihodnje na voljo testi za samotestiranje, je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv pred mesecem omenil tudi minister za zdravje Janez Poklukar, a te rešitve še niso udejanjili.
Tudi v primeru prestopanja meje sprememb, ki bi ciljale (tudi) na cepljene prebivalce, za zdaj ni na vidiku. »Ta teden niso bili predlagani dodatni ukrepi, prav tako nismo razpravljali o zaostrovanju pogojev ob vstopu v državo,« nam je včeraj sporočila vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar. Direktor NIJZ Milan Krek morebitnih zaostritev v prihodnjih mesecih in tednih ne izključuje, že danes pa tudi cepljenim odsvetujejo potovanja na »rdeča« območja z velikim številom okužb, na primer v Španijo, Portugalsko ali na Nizozemsko.
Pa drugi prebivalci, ki jim je prvi mož NIJZ svetoval, naj se z dopusta v tujini vrnejo najkasneje do 15. avgusta? »Zaščititi želimo otroke in šole,« je omenjeno priporočilo, ki so si ga ljudje zelo različno razlagali, včeraj pojasnjeval Krek. V dveh tednih do začetka pouka se bodo morebitne okužbe že pokazale oziroma jih bodo otroci preboleli, je spomnil, kar bo zmanjšalo možnosti širjenja novega koronavirusa znotraj razredov. Preostalim prebivalcem pa na NIJZ svetujejo, naj v prihodnjih tednih pazljivo spremljajo razmere v krajih, kamor nameravajo na dopust. Kakšne so v posamezni regiji in kakšna so lokalna navodila, je dobro preveriti tudi med samim dopustom: »Trenutno postaja na primer problematičen jug Francije.«
Sprva največ vnosov iz Španije, kasneje iz Hrvaške
Tako imenovanih vnesenih okužb z verjetnim virom v tujini je bilo po podatkih NIJZ v minulem tednu 77. Največ, 29, je bilo vnosov iz Hrvaške, devet jih je bilo iz Srbije, po šest pa iz Španije in Grčije. V primerjavi s tednoma poprej se je število teh vnosov sicer zmanjšalo. Med 12. in 18. julijem jih je bilo 130, od tega 58 iz Španije in 45 iz Hrvaške. Od 176 vnesenih okužb v tednu med 5. in 11. julijem pa jih je kar 162 izviralo iz Španije: poleg maturantov so se v tej državi okužili tudi nekateri drugi slovenski turisti. Iz Hrvaške so takrat izvirali komaj štirje vnosi.
Okužbe, ki so izvirale iz južne sosede, so se v nasprotju s tistimi iz Španije torej povečevale, a je smiselno po Krekovih besedah upoštevati tudi druge okoliščine. »Na Hrvaškem trenutno dopustuje okoli 150.000 do 200.000 Slovencev,« je spomnil.
