Predlog metodologije za merjenje dnevnih delovnih obremenitev, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje, napoveduje dolgo pričakovano poenotenje. Merjenje posameznikovih obremenitev med drugim vpliva na soglasje za delo pri drugih delodajalcih. Potem ko so z odločitvijo ustavnega sodišča padle letos sprejete omejitve, ki so popoldansko prehajanje zaposlenih v javnih zavodih k zasebnikom v veliki meri onemogočale, je lahko vloga merjenja obremenitev še toliko večja.
Zamuda pri sprejemanju
Namen poenotenega merjenja je polna in kontinuirana dnevna delovna obremenitev delavcev, izpostavlja predlog. Po tej poti želijo v zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, doseči tudi optimalno porazdelitev obremenitev ter primerljivost dnevne delovne obremenitve delavcev na enakem delovnem mestu in pri enaki obliki dela. Na ministrstvu za zdravje si obetajo tudi primerljivost dnevne delovne obremenitve med različnimi bolnišnicami in drugimi izvajalci v mreži javne zdravstvene službe, je razvidno iz predloga pravilnika. Ta na primer predvideva beleženje števila operaterjevih ur in minut ob operacijski mizi, v osnovnem zdravstvu pa števila prvih in kontrolnih pregledov.
Spomnimo, da so v zdravstvenem resorju pri omenjenem pravilniku krepko prekoračili roke. Glede na letos sprejeto novelo zakona o zdravstveni dejavnosti bi bilo treba določiti enotno metodologijo za merjenje delovnih obremenitev, pripravo analize delovnih obremenitev in način poročanja najpozneje v treh mesecih od uveljavitve oziroma konec avgusta. Naj nemudoma sprejme pravilnik, ki določa metodologijo za merjenje delovnih obremenitev, je ministrstvo za zdravje pozneje pozvala skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predlog, na katerega se je mogoče s komentarji odzvati do 20. januarja, je bil objavljen tik pred koncem lanskega leta.
Štejeta število in zahtevnost
Na ministrstvu za zdravje so nedavno pojasnjevali, da do začetka veljavnosti pravilnika javni zdravstveni zavodi in koncesionarji za merjenje obremenitev skrbijo v skladu z internimi pravili, že uveljavljenimi postopki in usmeritvami, ki jih predvideva obstoječa zakonodaja. Poudarili so tudi, da bi morale bolnišnice in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti že sicer spremljati obremenitve svojih zaposlenih in skrbeti, da so enakomerno razporejene. Določba zakona o zdravstveni dejavnosti, ki javnim zdravstvenim zavodom in koncesionarjem nalaga merjenje dnevne delovne obremenitve zdravstvenega delavca in zdravstvenega sodelavca glede na število opravljenih zdravstvenih storitev in ob upoštevanju njihove zahtevnosti, že velja, so še izpostavili.