Ali je že mogoče z gotovostjo povedati, ali bodo lahko na lokalnih volitvah 15. novembra glasovali tudi državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji? »Tega ni mogoče z gotovostjo napovedati,« so nam odgovorili na ministrstvu za lokalno samoupravo. Zakaj tega slabe tri mesece pred volitvami ne vemo? Pojdimo od začetka: sredi junija je koalicija skupaj z glasovi Resnice novelirala zakon o lokalnih volitvah, s čimer je med drugim državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzela pravico glasovati na lokalnih volitvah. Na novelo zakona (ZLV-M) je bila teden dni zatem vložena pobuda za referendum. Takšna pobuda zadrži veljavnost novele, zaradi česar v vmesnem času velja stari zakon. Zbiranje 40.000 podpisov volilcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma se bo začelo 1. septembra.
Na ministrstvu v luči tega pojasnjujejo, da je volilna pravica tujcev iz tretjih držav na prihajajočih lokalnih volitvah odvisna predvsem od razpleta referendumskih postopkov: »Če bo predlagatelj zbral zadostno število podpisov in v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi vložil popolno zahtevo za razpis referenduma, bo DZ sprejel odlok o razpisu referenduma. Dan glasovanja na referendumu bo ob upoštevanju minimalnih zakonskih rokov določen v drugi polovici meseca novembra. Glede na to, da so lokalne volitve že razpisane za 15. november, se bodo tudi v primeru razpisa referenduma izvedle po zdaj veljavnem zakonu o lokalnih volitvah (ZLV).«
Ministrstvo: Odvisno od razpleta zbiranja podpisov
Zdaj veljavni zakon je, kot že rečeno, stari zakon – v primeru uspešno zbranih podpisov za referendum bodo torej rezidenti državljani tretjih držav imeli letos zagotovo pravico glasovati.
Kaj pa se zgodi v primeru neuspešnega zbiranja podpisov? Na ministrstvu pravijo, da če pobudnikom referenduma ne bi uspelo zbrati zadostnega števila podpisov ali pa bi pobudo in zahtevo za razpis referenduma umaknili, bi koalicijska novela začela veljati v oktobru. »Po 11. členu zakona o referendumu in o ljudski iniciativi namreč državni zbor pošlje zakon v razglasitev, če pobuda in zahteva za razpis referenduma nista vloženi vsaj sedmi dan po preteku roka za zbiranje podpisov volilcev za podporo zahtevi, to je najkasneje 12. oktobra.«
Kako pa na situacijo vplivajo volilna opravila, ki začnejo teči prvi ponedeljek v septembru? »Bistven vpliv ima sestava volilnih imenikov. Po zakonu o evidenci volilne pravice ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo 20. dan po razpisu volitev (op. a. predsednik DZ Zoran Stevanović jih je razpisal 8. julija) sestavi volilne imenike in jih pošlje upravnim enotam v pregled v elektronski obliki. Notranje ministrstvo za posamezno volišče sestavi splošni volilni imenik za izvedbo volitev oziroma glasovanja s podatki o volilcih v evidenci volilne pravice 15 dni pred dnem glasovanja. Upravne enote volilne imenike potrdijo s podpisom in žigom ter jih deveti dan pred dnem glasovanja predajo pristojnim volilnim komisijam.«
Zorčič: Pravil igre ni mogoče spreminjati
Direktor službe državne volilne komisije Igor Zorčič meni drugače od ministrstva. Pravi, da bodo tujci rezidenti tretjih držav lahko volili na lokalnih volitvah novembra. Za Dnevnik je poudaril, da koalicijska novela zakona v prehodnih določbah pravi, da se določba spremenjenega 5. člena – ki v starem zakonu določa volilno pravico tujcev – prvič uporabi na prvih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi tega zakona, do takrat pa se uporablja veljavni, torej »stari« zakon. Zorčič zato pove: »Navedena dikcija 'prve redne lokalne volitve po uveljavitvi' ne zajema letošnjih volitev, saj so te že razpisane, z začetkom volilnih opravil 7. septembra. 'Pravil igre' pa od razpisa volitev do njihove dokončne izvedbe ni mogoče spreminjati. Naj primeroma omenim, da mora ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo že 7. septembra objaviti tudi število volilnih upravičencev. Ker koalicijska novela zakona takrat še ne bo veljala, bo to število volilcev obsegalo tudi volilce po trenutno veljavnem 5. členu zakona o lokalnih volitvah.«
Ali je mogoče, da bi bil naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o lokalnih volitvah izveden isti dan kot lokalne volitve? Ne. Prvič: roki, ki jih zakon določa za referendum, se iztečejo po datumu lokalnih volitev. Zakonodajni referendum o noveli zakona o lokalnih volitvah, če bodo podpisi zanj uspešno zbrani, bi tako lahko najprej potekal 22. novembra. Po pojasnilih direktorja DVK pa je hkratna izvedba tudi dejansko neizvedljiva. »Gre za povsem ločene postopke, za izvedbo katerih skrbijo različni organi. Volišča in volilne odbore za lokalne volitve in referendume namreč določajo za lokalne volitve občinske volilne komisije, za referendume pa okrajne volilne komisije, ki spadajo pod DVK. To v praksi pomeni potrebo po skoraj 40.000 ljudeh za delo v odborih in v najslabšem primeru potrebo po približno 6000 lokacijah volišč. To je, če se občinski in državni volilni organi ne bi poenotili ali obstoječe lokacije ne bi bile dovolj velike za delovanje dveh odborov. V primeru državnih volitev in referendumov je situacija drugačna, saj zanje skrbijo isti volilni organi. Skratka: za skupno izvedbo lokalnih volitev in državnih referendumov bi bilo treba najprej temeljito spremeniti zakonodajo,« je jasen Zorčič.