Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bo v okviru načrta za okrevanje in odpornost z evropskim denarjem poskrbelo za vzpostavitev nacionalnega inštituta za hrano (NIH). S tem področjem se raziskovalno že ukvarjajo številne institucije, ki pa med seboj niso povezane, zato bomo dobili nekakšen nadinštitut.
Leto dni za razpis, dobri dve leti za izvedbo
MKGP je leto dni kasneje, kot je napovedalo, objavilo javni razpis, prek katerega išče ustanovitelja NIH. Izbrani ponudnik se bo moral veliko bolj podvizati, kot se je ministrstvo. Rok za prijavo na razpis je 14. marec, vloge bodo na MKGP odpirali dan kasneje, o njih pa bodo odločili v štiridesetih dneh. Kdor bo izbran, bo moral pravnomočno gradbeno dovoljenje pridobiti do konca letošnjega oktobra, uporabno dovoljenje in akreditacije za vse laboratorije pa do 30. novembra 2025. Do tega datuma bo moral za učinkovito delovanje NIH zagotoviti tudi dovolj kadrov, vsaj deset.
Inštitut ne bo novogradnja. To pomeni, da bo MKGP izbiralo med tistimi prijavitelji na javni razpis, ki objekt, v katerem bi lahko bil NIH, že imajo v lasti in ga bodo le obnovili oziroma dogradili, velik pa bo moral biti vsaj 2200 kvadratnih metrov. Naložbo v ureditev in opremo objekta, ki je brez DDV ovrednotena na 5,3 milijona evrov, bo financirala Evropska unija.
Kako preživeti zahteve javnega razpisa
NIH naj bi prispeval k okrepitvi raziskovalnega in razvojnega prizadevanja, povezanega z varnostjo in kakovostjo hrane, z zdravjem in dobrim počutjem državljanov v povezavi s prehrano, z zmanjševanjem okoljskega in podnebnega odtisa, z analitiko na področju živilstva … Novi inštitut naj bi gospodarstvu, javnim zavodom in širši javnosti zagotovil tudi dostop do analiz posameznih sektorjev, cene hrane, spremljanja trendov in potreb potrošnikov itd. Njegovo ustanovitev podpira tudi živilska industrija. »Imamo gozdarski inštitut, ki preučuje gozdove, in kmetijski inštitut, ki se ukvarja s primarno kmetijsko proizvodnjo, manjka pa nam živilski del. Novi inštitut bo osnovna celica razvijanja postopkov za predelavo živil,« je pred časom za Dnevnikov Objektiv poudarila Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Zdaj upa, da se bo našel močan nosilec vzpostavitve NIH, ki bo lahko preživel zahteve iz javnega razpisa. »Razpisni pogoji so izredno zahtevni,« priznava Tatjana Zagorc.
MKGP je v torek za zainteresirane prijavitelje pripravilo predstavitev zahtev in pogojev iz tega javnega razpisa. Dekanja veterinarske fakultete Breda Jakovac Strajn nam je potrdila, da se je je njihov predstavnik udeležil, na javni razpis pa se ne nameravajo prijaviti. Prav tako ne Kmetijski inštitut Slovenije (KIS).
Razočarani
»Ta razpis nas seveda zanima, saj se o njem pogovarjamo že več kot dve leti in smo se v njem videli kot del večjega konzorcija, ki bi pokrival aktivnosti na tem širokem področju. Toda na poziv se ne bomo prijavili, ker ne izpolnjujemo pogojev oziroma razpisnih zahtev ne moremo pravočasno izpolniti,« nam je dejal direktor KIS Andrej Simončič. Dodal je, da so se želeli na razpis prijaviti za objekt, ki je manjši od zdaj zahtevanih 2200 kvadratnih metrov. KIS je namreč načrtoval, da bodo pri vzpostavitvi NIH sodelovali v okviru konzorcija. Sami bi v Ljubljani zgradili nov objekt, velik okoli 750 kvadratnih metrov, ki bil vreden od 2 do 2,5 milijona evrov, od 100 do 150 kvadratnih metrov dodatnih površin pa bi zagotovili v dveh obstoječih objektih.
Simončič opozarja tudi na zelo kratke roke za dokončanje projekta, na težko dosegljive razpisne zahteve po zaposlitvi desetih strokovnjakov do 30. novembra 2025, saj bi moral prijavitelj zanje sam finančno poskrbeti. Po njegovem je zelo omejujoča tudi zahteva po akreditiranih laboratorijih in metodah vseh analiz, ki jih bo moral novi inštitut izvajati na vseh najpomembnejših področjih.
